Izvršni svet občinske skupščine ni stvarno pristojen za odpis prispevkov iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, pač pa le za odpis davčnega dolga.
ZTPVI člen 109, 109/1, 109/4, 109/5, 109/6. ZCIV člen 28.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid - poslabšanje zdravstvenega stanja - vzročna zveza
Na zvišanje odstotka invalidnosti lahko vpliva samo poslabšanje zdravstvenega stanja tistih okvar, za katere je bila invalidu priznana invalidnost, in okvar, ki so v vzročni zvezi s priznano poškodbo.
URS člen 27.ZDRS člen 40, 40/1, 40/3.ZUP člen 145.
pridobitev - državljan druge republike - oseba v kazenskem postopku - prekinitev upravnega postopka - ustavno načelo domneve nedolžnosti
Tožena stranka ne more, ne da bi upoštevala načelo domneve nedolžnosti (27. člen ustave RS), sprejeti oceno, da bi sprejem tožeče stranke pomenil nevarnost za javni red države, če je ugotovila, da teče zoper tožečo stranko kazenski postopek za dve kaznivi dejanji, dokler ta postopek ni končan s pravnomočno sodbo o krivdi tožeče stranke za storjeni kaznivi dejanji oz. mora v takem primeru počakati na pravnomočno sodbo.
V primeru, ko investitor gradi stanovanjski objekt na kmetijskem zemljišču, na katerem po PUP gradnja stanovanjskih objektov ni mogoča, je pravna podlaga za inšpekcijski ukrep odstranitve objekta 73. člen in ne 3. odstavek 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
ZDRS člen 40, 40/1.ZUP člen 8, 135, 143, 209, 209/2.
pridobitev - državljanka druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - formalna prijava prebivališča v RS - bistvena kršitev postopka
V postopku pridobitve državljanstva ni mogoče izdati odločbe po skrajšanem postopku, ampak je treba skrbno voditi postopek po zakonu o splošnem upravnem postopku in upoštevati določbe 135., 143. in 209. člena tega zakona.
ZUP člen 4, 4/2, 4/7, 209, 209/3.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Zgolj pavšalne ugotovitve, da je bila stranka obsojena zaradi več premoženjskih kaznivih dejanj, brez konkretne navedbe posameznih dejanj, za katere je bila obsojena s pravnomočno sodbo, kdaj in na kakšno kazen, ni mogoče šteti, da je odločba obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in zato sodišče ni moglo rešiti spora.
ZSDUIS člen 70. ZCen člen 5. ZTI člen 3, 3/1, 7.ZUP člen 18, 18/1.
ukrep tržnega inšpektorja - kršitev materialnega zakona - oblikovanje drobnoprodajne cene pšeničnega kruha na določeni ravni - inšpektor brez pooblastila
Inšpekcijski organ svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79 - 18/88), če v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3. Občinski odlok člen 4.
poslovni čas - podaljšanje - diskrecijska pravica
Dovolitev podaljšanja poslovnega časa je diskrecijska pravica upravnega organa, ki je uporabo te pravice ustrezno obrazložil. Za presojo zakonitosti pri uporabi diskrecijske pravice pa ni relevantno, da inšpekcijski organi ne preganjajo drugih.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje nasprotja med razlogi sodbe in izpovedbami
V pripravljalni vlogi je toženec navedel, da je bil med dediči že pred zapuščinsko obravnavo dosežen dogovor, da dediči premoženje med seboj razdelijo tako, da dobi toženec sporne nepremičnine. Sodišče prve stopnje je takšno toženčevo trditev v svojo dokazno oceno povzelo tako, da je navedlo, da je šlo pri tem dogovoru za delitev zapuščine pokojnega očeta. Takšna navedba sodišča pa ni v nasprotju s toženčevo trditvijo v pripravljalni vlogi, saj je bilo predmet zapuščine pokojnikovo premoženje. Zato ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da so bile tožnikove investicije v zapustnikovo premoženje bistveno manjše (207.316,00 SIT) kot koristi, ki jih je imel iz zapustnikovega premoženja (vsaj 3 X 225.811,00 SIT).
S pridobitvijo državljanstva se vzpostavi določeno pravno razmerje med osebo, ki državljanstvo pridobi in državo, katere državljan ta oseba postane. Razmerje preneha, ko določena oseba umre. Ni ga mogoče vzpostavljati na podlagi predpisov, ki v času, ko je oseba še živela, še niso veljali, razen če bi predpis to izrecno določal.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01084
ZOR člen 200, 200/1, 200/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 100, 100/1, 212, 212-1.ZD člen 2, 142, 142/3.
smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopka - prenehanje pooblastila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti
ZPP ne predvideva, da bi sodišče moralo prekiniti postopek, če stranka, ki ima pooblaščenca, umre (prim. 1. tč. 212. čl. ZPP).
Ker je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove solidarna in omejena do višine vrednosti podedovanega deleža (3. odstavek 142. člena ZD), izpodbijana opredelitev obveznosti tožene stranke, ki v izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna, v primeru, če bo dedičev več, ne pomeni nič drugega kot njihovo (omejeno) solidarno obveznost plačila odškodnine.
ZSR člen 23, 25, 25/5, 50. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1. SZ.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji - pogodba o zamenjavi - soglasje k zamenjavi stanovanja pred uveljavitvijo osamosvojitvenih predpisov - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - sprememba dejanske trditvene podlage zahtevka v pritožbenem postopku
Edino odločilne za presojo, da toženec spornega stanovanja ne zaseda nezakonito, so trditve, da je bila pogodba o zamenjavi stanovanj sklenjena pred uveljavitvijo Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS in da je bilo dano tudi soglasje stanovanjskega organa Poveljstva garnizije v Ljubljani pred uveljavitvijo Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.
Dejstvo, da je bilo dano soglasje vojaškega stanovanjskega organa v Beogradu šele 1.7.1991, na drugačno presojo ne more vplivati.
Sprememba istovetnosti zahtevka in s tem sprememba tožbe (1. odstavek 191. člena ZPP) je podana tudi, če se spremeni le tožbeni temelj - dejanska trditvena podlaga tožbe.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu - vrednost spornega predmeta v tožbi ni označena
Po 2. odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakršen je tudi obravnavani primer, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna (med drugim) zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, torej ne označi vrednosti spornega predmeta v tožbi, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije. Pravico do revizije si je namreč potrebno zagotoviti z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta, kot je bilo to že obrazloženo.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, ker ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja in ne ocene tožene stranke, ali je izpolnjen zakonski pogoj za odpis davka.
Ker tožeča stranka poziva sodišča, naj navede v tožbenem zahtevku, katere predmete je tožena stranka dolžna odstraniti s stopnišča in izpod stopnic, ni upoštevala, je prvostopno sodišče tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno kot začetek teka zastaralnega roka terjatve za povrnitev investicij pri gradnji upoštevali trenutek, ko je bila po dejanskih ugotovitvah sodišč gradnja stanovanja končana in sta se toženka in njen mož vselila vanj (leto 1970) oz. ko je bila končana gradnja garaže (leto 1973). Na začetek teka zastaralnega roka postopek v pravdni zadevi, v kateri je tožena stranka zahtevala ugotovitev etažne lastnine na stanovanju, ni mogel vplivati.
Ko sodišče odloči o prenehanju stvarne služnosti (58/2 čl. ZTLR), mora navesti, katera služnostna dejanja navedena služnost vsebuje (1. odst. 49. čl. ZTLR).