oprema za merjenje emisijskih koncentracij - oprostitev plačila carine
Sodišče se strinja z zaključkom carinskega organa, da uvožena oprema po obravnavani deklaraciji ne vpliva neposredno na okolje, ker služi kot pripomoček za izvajanje drugih aktivnosti s strani usposobljene osebe, ki sicer neposredno vplivajo na varstvo okolja. V skladu z ustaljeno sodno prakso se neposreden učinek določene opreme za varstvo okolja od posrednega učinka razlikuje ravno po tem, da uporaba opreme, ki neposredno vpliva na varstvo okolja, že sama pozitivno vpliva na varstvo okolja. Takšnih učinkov pa samo merjenje emisijskih koncentracij določenih plinov v izhodnem dimniku incineratorja nima.
ZLS člen 93, 93. ZGO-1 člen 70/3, 50, 50/3, 70, 70/3, 50, 50/3, 70.
soglasje - javna cesta
V konkretnem primeru je tožeča stranka lahko sodelovala v postopku oziroma je v tem postopku celo morala sodelovati kot soglasodajalec, zato ne gre za primer iz 3. odstavka 70. člena ZGO-1. Vplivno območje po ugotovitvi sodišča v konkretnem primeru sploh ni sporno. Neustreznega reagiranja na posege v javno pot ob določitvi projektnih pogojev (in kasneje ob izdanem soglasju), pa tožeča stranka ne more popravljati v pritožbenem postopku. ZGO-1 sicer nima posebnih določb, v kakšnem roku je možno že dano soglasje preklicati, je pa tudi po mnenju sodišča to najdalj do izdaje odločbe na prvi stopnji.
Pravilno je stališče tožene stranke, da je obveznost obračuna davka nastala, ko so bile gradbene storitve opravljene, in ne takrat, ko je bil izstavljen in plačan račun.
Četudi pri podelitvi koncesije ne gre za naročilo storitev v smislu določb ZJN, pa bi bilo po mnenju sodišča, potrebno v postopku podelitve koncesije objaviti javni poziv in to iz dveh razlogov. Podeljevanje koncesije za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ne sme biti omejeno na krog zainteresiranih, ki na podlagi internih informaciji izvejo, da bo koncesija podeljena. Kot drugo pa morajo biti kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej.
Londonski memorandum. Osimski sporazum člen 3. Zakon o uveljavitvi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Mirovna pogodba z Italijo člen 21.
ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - Osimski sporazum
Osimski sporazum, ki obravnava državljanstvo v 3. členu, se nanaša na osebe, ki so imele na dan uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo stalno prebivališče na ozemlju STO ter italijansko državljanstvo. Po določbi 3. člena državljanstvo teh oseb ureja zakonodaja ene ali druge strani, glede na to, ali ima takrat, ko začne veljati ta pogodba, ta oseba stalno prebivališče na ozemlju ene ali druge strani. To pomeni, da so ne glede na lastno željo izgubile jugoslovansko in slovensko državljanstvo tiste osebe, ki so imele 10. 6. 1940 domicil na ozemlju bivšega STO in na dan uveljavitve Osimskega sporazuma stalno prebivališče na ozemlju Republike Italije.
Tožena stranka je pravilno sledila napotkom Vrhovnega sodišča RS, ko je v ponovnem postopku odločala o teku zamudnih obresti po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004.
stečajni postopek - pravne posledice začetka stečaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka (tako imenovana generalna izvršba), ki se opravi nad celokupnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče (11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99). V takšnih okoliščinah je ZPPSL v razmerju do predpisov, na podlagi katerih sta odločala davčna organa, specialni predpis, in po mnenju sodišča je treba upoštevati, da je bila terjatev iz naslova neplačanega nadomestila za sporno obdobje že priznana v stečajnem postopku in da za njeno izvršbo v stečajnem postopku že obstaja izvršilni naslov.
Besedilo določbe 4. odstavka se od besedila določb 1. oziroma 3. odstavka 74. člena ZTel, na katere se opira tožnik, razlikuje po tem, da 1. oziroma 3. odstavek ureja obveznosti operaterja fiksnih javnih telefonskih storitev, 4. odstavek pa govori pa tudi o obveznosti operaterja fiksnega javnega telefonskega omrežja, da predloži v soglasje cene svojih storitev. Ta posebnost omogoča v primerjavi z določbama 1. in 3. odstavka 74. člena ZTel-1 širšo interpretacijo zakonske podlage tožene stranke za dajanje soglasij k cenam določenih telekomunikacijskih storitev.
ZUP člen 251, 251/3, 251, 251/3. ZGO-1 člen 19, 150, 154, 19, 150, 154.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stavbno zemljišče
S pristojnimi strokovnimi službami je treba v primeru, ko gre za upravni, torej uradni postopek, razumeti predvsem organe, ki so pristojni za obravnavo vprašanja, ki je v tej zadevi sporno, to pa je vprašanje (ne)varnosti uporabe zgradbe. Tako po ZGO kot po ZGO-1 je pristojni organ za presojo tega vprašanja gradbeni inšpektorat.
ZUS člen 34/1-3, 1, 34, 34/1, 34/1-3, 1, 34, 34/1.
pravnomočna odločba - upravni spor
Sklep višjega sodišča ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo zoper sodne odločbe predvideno v zakonih, ki urejajo sodne postopke.
izpodbijani akt - odredba v kazenskem postopku - upravni spor
Odredba, izdana v kazenski zadevi, glede na konkretno vsebino tožbe ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zatrjevane kršitve pravil z vidika ZKP je mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v kazenskem postopku. Poleg tega pa je sodišče tudi ugotovilo, da izpodbijani akt očitno ne posega v nobeno ustavno pravico tožnikov, saj je bil z odredbo postavljen zgolj izvedenec in ne odreditev zaslišanja, ki bi posegalo v kakšno otrokovo pravico. Ugovor, da se tožnik zoper odredbo ne more pritožiti, v primeru obravnavane tožbe ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, ampak ga tožnik lahko smiselno poda v pravnem sredstvu zoper sodbo v kazenskem postopku ali s pobudo za presojo ustavnosti.
ZOFVI člen 6, 8, 16, 6, 8, 16. ZGim člen 28, 47, 15, 15/1, 17, 7, 9, 9/1, 28, 47, 15, 15/1, 17, 7, 9, 9/1. ZUS člen 1. ZUP člen 254/2, 214, 214/1, 254, 2, 3, 207, 3, 254, 254/2, 2, 207, 214, 214/1. Pravilnik o vpisu v srednje šole člen 20, 28, 20, 28.
upravni postopek - obrazložitev odločbe - vpis v gimnazijo - status dijaka
Določilo 28. člena Pravilnika o vpisu v srednje šole podpira pravno stališče sodišča, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti pravila ZUP in da bi tožena stranka morala glede na pritožbene ugovore ugotoviti, ali je v postopku prišlo do morebitne napačne razvrstitve kandidatke v izbirnem postopku.
URS člen 49, 49. ZN člen 16, 10a, 14, 15, 8, 8/1, 10, 16, 10a, 14, 15, 8, 8/1, 10. ZUS člen 4/1, 31, 3, 3/2, 4, 4/1, 31, 3, 3/2, 4. ZUP člen 214, 214.
načelo zakonitosti - upravni postopek - obrazložitev odločbe - meje presoje zakonitosti akta - notariat
Četudi izpodbijani akt ni upravni akt, mora biti izpodbijana odločba zaradi določila 2. odstavka 10.a člena ZN do tolikšne mere obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, ker je obrazložitev v funkciji uresničevanja in varstva pravice iz določila 3. odstavka 49. člena Ustave, kot specialne ustavne določbe v razmerju do določil 14., 22. in 25. člena Ustave. Ker gre pri notariatu za javno-pravno službo, ki je ustanovljena in določena z zakonom, je treba uporabiti določilo 4. člena ZUP, ki pravi, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v javno-pravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. V zadevah, ki niso upravne stvari, je sodišče zavzelo stališče, da je strogost presoje zakonitosti takih izpodbijanih aktov odvisna od narave stvari in da to strogost presoje sodišče izvaja ob upoštevanju varstva ustavnega načela delitve oblasti. To pomeni, da sodišče v izvajanju presoje zakonitosti teh aktov ne posega v originarno pristojnost tožene stranke, zlasti če gre tudi za odločitve, ki imajo elemente politične narave ali pa gre za vprašanje drugih vidikov "primernosti" odločitev. Vendar pa pri tem sodišče v presoji upošteva splošna pravna načela, zlasti načelo prepovedi diskriminacije, kar izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 962/2006, in načelo sorazmernosti. Standardi obrazlaganja tovrstnih odločb glede na smiselno uporabo določila 214. člena ZUP po presoji sodišča ne zahtevajo, da morajo biti v obrazložitvi odločbe navedeni vsi dokumenti za vsakega kandidata, ki so bili upoštevani v postopku izbire in imenovanja.
državljanstvo - dovoljenje za stalno prebivanje - upravni spor - začasna odredba
Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS je ta, da je zahteva vložena v zvezi s tožbo zoper akt ali zaradi molka organa, ki vzpostavljata sporno pravno razmerje med strankama. Upravno sodišče je že v sodbi v zadevi U 2868/05 z dne 26. 3. 2006 zavzelo stališče, da imajo odločbe Ustavnega sodišča v zvezi s t.i. izbrisanimi jasno regulatorno naravo in posledično pomen za odločanje v posamičnih upravnih postopkih. Izmed omenjenih stališč Ustavnega sodišča je za presojo zakonitosti izpodbijanega akta bistvena 4. točka izreka odločbe v zadevi U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999. V konkretnem primeru je treba izhajati iz predpostavke, da pristojni organi pravni red v Republiki Sloveniji spoštujejo, ker tožnik ni izkazal nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da imajo pristojni organi namen tožnika prisilno odstraniti iz države. Institut začasne odredbe namreč ni sredstvo za nadomeščanje upravnega odločanja, ki mora temeljiti na odločbah Ustavnega sodišča RS, razen če stranka ne bi utemeljila, da je izdaja takšne začasne ureditve stanja s sodno odločbo potrebna.