ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta (ES) o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. 12. 2005 (Direktiva Sveta 2005/85/ES) člen 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - kontakt z uradnimi osebami na letališču
Tožnik je na Hrvaško prispel legalno z letalom iz Moskve, tako da tudi ne more biti dvoma o tem, da je bil, vsaj na letališču, v stikih s hrvaškimi uradnimi organi, kjer bi lahko zaprosil za mednarodno zaščito. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je v obravnavanem primeru na ta način (s tožnikovim kontaktom z uradnimi osebami na letališču) vzpostavila potrebna zveza (v smislu Postopkovne direktive) med tožnikom in Republiko Hrvaško.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izvršilni postopek – sodnica pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica upnika – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je zakonita zastopnica upnic delno razporejena na pristojno Okrajno sodišče v Litiji za obravnavanje izvršilnih zadev bi utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – izvršilni postopek – nedopustnost izvršbe – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V obravnavani zadevi kot udeleženci izvršilnega postopka nastopa več oseb, ki so vložili ugovor tretjega in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe na določene predmete izvršbe. Glede na to, da je ena od teh udeleženk postopka sodnica na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek, bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016352
ZZK-1 člen 5, 6, 243.
pridobitev lastninske pravice - vložitev predloga za vknjižbo pridobitve lastninske pravice – trenutek pridobitve lastninske pravice – tožba na izpraznitev nepremičnine – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - neveljavnost vknjižbe – vložitev izbrisne tožbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sicer res začne učinkovati zoper vsakogar (erga omnes) šele z vknjižbo, vendar je treba upoštevati, da vknjižba učinkuje že od vložitve predloga. Od tega trenutka dalje se namreč tretja oseba ne more več sklicevati na dobro vero oziroma na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ob takšnem izhodišču bi lahko torej pridobitelj vložil izpraznitveni zahtevek in zahteval plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe svoje stvari najmanj od trenutka, ko je vložil zemljiškoknjižni predlog. Izpraznitveni zahtevek in zahtevek za plačilo odškodnine pa ima pridobitelj pred vknjižbo lastninske pravice pod pogojem, (1) da razpolaga z listinami, sposobnimi za vknjižbo, in (2) da bo vpis na podlagi teh listin tudi materialnopravno veljaven (veljaven temelj za vpis). Za presojo materialnopravne veljavnosti vpisa tožeče stranke ni potrebno, da bi bila vložena izbrisna tožba. Vložitev in zaznamba izbrisne tožbe je relevantna samo zaradi odprave tveganja pred nadaljnjim razpolaganjem s sporno nepremičnino (varstvo zaupanja v pravni promet in dobrovernih tretjih), ne more pa biti relevantna v razmerju med strankama konkretne pravde.
ZPP člen 1, 2. URS člen 26. ZUP člen 281. ZDen člen 3, 5.
sodna pristojnost – funkcionalna pristojnost – zaplemba premoženja - denacionalizacija – ničnost upravne odločbe - pravica do povrnitve škode – premoženjska škoda - odškodninski spor - navadno sosporništvo – nujno sosporništvo – deljiva terjatev
Tožba, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, je odškodninska. Tako pravno naravo so ji z navedbo posameznih elementov civilnega delikta in pravne podlage (26. člen URS in 281. člen ZUP) določili tožniki. Razlogi izpodbijanega sklepa, da tožbene trditve o podržavljenju na podlagi Odloka AVNOJ-a, o ničnosti zaplembene odločbe in o nemožnosti vrnitve zaplenjenega premoženja v naravi v resnici pomenijo, da gre za denacionalizacijski postopek, urejen s specialnim zakonom, ki ureja tudi vrnitev v obliki odškodnine, ko vrnitev v naravi ni mogoča, so po povedanem napačni. Prav tako tudi razlogi sodišča prve stopnje, da je za preizkus sodne pristojnosti ključnega pomena, ali je bil podlaga za podržavljenje predpis iz 3. člena ZDen ali iz 5. člena istega zakona: to razlikovanje je (bilo) odločilno pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo.
Tožniki bi bili kot dediči so nujni sosporniki v nekaterih sporih iz dednopravnega področja, na primer za ugotovitev neveljavnosti oporoke, za razveljavitev dedne izjave, zaradi izločitve določenega premoženja iz zapuščine, v sporu o obsegu zapuščine. Konkreten spor ni tak. Je premoženjskopravni spor. Tožniki zahtevajo odškodnino za premoženjsko škodo, ki je nastala A. A., ker so njeni pravni nasledniki. Vendar njihova medsebojna zveza ni taka, da bi lahko z zahtevkom razpolagali le vsi skupaj – zato niso nujni sosporniki.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016320
ZLPP člen 4, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 2.
lastninjenje – nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona – priposestvovanje nepremičnin, ki so predmet lastninjenja – dobra vera
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju zemljišč. Priposestvovanje je namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah, medtem ko bi v primerih, kot je obravnavani, s priposestvovanjem odpravili napako, da v postopku lastninskega preoblikovanja sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco.
pogodba o finančnem leasingu – elementi najemne pogodbe – elementi pogodbe o prodaji na obroke – obstoj predmeta pogodbe – ničnost pogodbe
Ker je ugotovljeno, da avto, ki bi v pogodbi o leasingu navedenim razlikovalnim elementom, ni nikoli obstajal, njegova izročitev tožencu ni bila mogoča in je zato pravilna presoja, da je pogodba o leasingu nična. To velja za primere, ko je podana objektivna in začetna nemožnost izpolnitvenega ravnanja (v konkretnem primeru dajatve-izročitve vozila). Okoliščina, da se je med leasigodajalca in leasingojemalca »vrinil« tretji-dobavitelj, ni odločilna.
Krajevna pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za izvršbo je odvisna od sredstva oziroma predmeta izvršbe. V primeru, ko je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIZ izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. To je po določbi prvega odstavka 166. člena ZIZ sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – enotno sosporništvo
Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da so toženci v razmerju do tožnika navadni sosporniki, saj je glede na opisano podlago tožbenih zahtevkov za vsakega sospornika mogoče izdati različno sodbo. To pa pomeni, da sme vsak sospornik s pritožbo izpodbijati sodbo samo v delu, ki se nanaša nanj. Tako je pravilen sklep, da revident nima pravice do pritožbe zoper delno sodbo, s katero je odločeno o obstoju terjatve tožnika zoper toženo družbo v stečaju na podlagi sklenjene podjemne pogodbe o upravljanju s tožnikovimi vrednostnimi papirji.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – uporaba solastne stvari – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe solastne stvari – razlogi za opustitev uporabe solastne stvari – nepremičnina razvezanih zakoncev - nevzdržnost razmer
Predlagateljica pri postaviti vprašanja izhaja iz drugačnega dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
ZKZ. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 56 – 58.
priposestvovanje – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje?“
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1, 54, 58, 58/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – poslovni delež v družbi – vlaganja v posebno premoženje zakonca – nova stvar – razpolaganje s skupnim premoženjem – razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
povrnitev škode - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu – poškodba pri padcu z višine - varstvo pri delu – pojem delavca – solidarna odgovornost - kooperantska pogodba – pojem obratovalca - odgovornost izvajalca za škodo delavca podizvajalca – odgovornost podizvajalca – pogodbena izključitev odgovornosti – učinki pogodbene izključitve odgovornosti
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZVZD delavec NI le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca. V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov podizvajalec, v smislu pravkar citiranih pravil o varstvu pri delu pa izvajalec del.
S pogodbo je družba D. prevzela nekonkretizirano obveznost izvedbe zidarskih, tesarskih, armirnobetonskih, melioracijskih in drugih pomožnih del na gradbišču. Vsebina pogodbe napotuje na sklepanje, da je šlo za atipično pogodbo o delu, pri kateri predmet izpolnitvenega ravnanja ni bila vnaprej dogovorjena izdelava stvari (600. člen ZOR). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja, kar je bistvena značilnost tistih pogodb o delu, pri katerih je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima zunanje znake delovnega razmerja. Podobnost z delovnim razmerjem se kaže predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. To pomembno vpliva na presojo o naročnikovi odškodninski odgovornosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtni razlogi – nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da tožnik ni bil zadovoljen z izidom postopkov, ki so potekali pri Okrožnem sodišču na Ptuju, ker naj bi se dogajale razne nepravilnosti, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je nepopolna. Naknadno, po izteku roka za vložitev revizije, predložen predlog za dopustitev revizije se ne sme upoštevati.