Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
Do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno niti v primeru, ko je stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, ne-obrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).
Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.
Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.