POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
Drži sicer, da je podana objektivna identiteta obravnavanega zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo odločeno s sodbo v zadevi Pg 118/2000, vendar pa je pomanjkanje aktivne procesne legitimacije lahko razlog za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev tožbenega zahtevka. Okrožno sodišče v Murski Soboti zadeve ni presojalo vsebinsko. Očitek, da ne gre za že razsojeno stvar, je tako utemeljen. Čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo s sodbo, njegova odločitev po svoji vsebini glede na specifičnost konkretnega primera ne predstavlja meritorne odločitve v zadevi, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
dopuščena revizija – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja – odgovornost delodajalca – povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja – delavec zadolžen za izvajanje ukrepov iz predpisov s področja varstva pri delu kot oškodovanec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 87. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na dejstvo, da se regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje nanaša na stroške zdravljenja oškodovanca, ki je bil pri delodajalcu zadolžen za izvajanje ukrepov in predpisov s področja varstva pri delu?
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. V predlogu namreč spornega pravnega vprašanja ni konkretno zastavila.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – res iudicata – prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Pritožbeno sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati odločbe. Kljub temu pa ima revidentka prav, ko trdi, da to samo po sebi še ne pomeni, da ta drugostopenjska odločba nima pravnega učinka. Po določbi tretjega odstavka 207. člena ZPP v času prekinitve nimajo pravnega učinka procesna dejanja strank in ne procesna dejanja sodišča. Odločba z dne 3. 12. 2009 vseeno velja. Sodišče druge stopnje ne bi smelo ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke. Ponovna (kasnejša) odločba predstavlja odločitev o že odločeni stvari (res iudicata).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002324
ZPP člen 370, 370/3, 212. OZ člen 468.
odstop od pogodbe – časovna omejenost pravice do odstopa od pogodbe – trditveno breme
Tožeča stranka je le na splošno zatrjevala, da je tožena stranka prepozno odstopila od pogodbe, ker je to storila po petih mesecih, odkar je pridobila odstopno upravičenje. Takšne trditve niso dovolj konkretizirane, da bi sodišče lahko presojalo pravočasnost odstopa in zaključilo, ali je bil odstop po petih mesecih še izvršen v primernem roku. Ni namreč jasno, v kakšnem obdobju se je tožena stranka lahko seznanila z okoliščinami in sprejela odločitev o tem, ali je zanjo ugodneje vzdržati pogodbo v veljavi ali pa od nje odstopiti in nositi tudi vse negativne rizike ter financiranje projekta.
ZKP člen 371, 371/1-3, 420, 420/5, 442. ZOPOKD člen 30, 31, 32. URS člen 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – zastopnik obdolžene pravne osebe – določitev zastopnika – izločitev zastopnika – pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Kot zastopnik obdolžene pravne osebe ne more nastopati oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja (razen če je edini član obdolžene pravne osebe).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 91, 96. ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
predlog za obnovo revizijskega postopka – dovoljenost - postulacijska sposobnost
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po drugem odstavku 420. člena ZKP je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej zatrjevanje, da odločilna dejstva niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena.
ZUS-1 člen 4, 28, 36, 36/1-2, 36/1-6. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/8, 15, 15/1. URS člen 22, 23, 25.
Komisija za preprečevanje korupcije - pritožba - osnutek ugotovitev o konkretnem primeru – postopek izdaje - poseg v človekove pravice – tožba v upravnem sporu – pravni interes - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - ugoditev pritožbi - subsidiarna uporaba ZUP - tožba po 4. členu ZUS-1 - sodelovanje v dokaznem postopku
Pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ni enak pravnemu interesu tožnika v postopku, ki ga vodi tožena stranka, oziroma pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic ni mogoče pogojevati z obstojem pravnega interesa oziroma izboljšanjem tožnikovega pravnega položaja v postopku, ki ga vodi tožena stranka.
Tožnik uveljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj. Gre za objektivno kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost - prosti preudarek- zloraba sistema mednarodne zaščite
Dejstva, da je tožnik večkrat v več državah zaprosil za mednarodno zaščito, da je samovoljno potem zapustil to državo, da je brez ustreznih dokumentov prehajal državne meje ter izjavil, da ne želi biti vrnjen v konkretno državo, ki bi bila pristojna za reševanje njegove prošnje, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na utemeljen sum, da bi lahko pred koncem odločitve o pristojni državi zapustil Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje oziroma realizacijo izročitve.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zatrjevane kršitve postopka se morajo nanašati na postopanje sodišča druge stopnje in morajo biti uperjene zoper pravnomočno odločbo. V pritožbi neuveljavljanih stranka ne more prvič uveljavljati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.