URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
Drži sicer, da je podana objektivna identiteta obravnavanega zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo odločeno s sodbo v zadevi Pg 118/2000, vendar pa je pomanjkanje aktivne procesne legitimacije lahko razlog za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev tožbenega zahtevka. Okrožno sodišče v Murski Soboti zadeve ni presojalo vsebinsko. Očitek, da ne gre za že razsojeno stvar, je tako utemeljen. Čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo s sodbo, njegova odločitev po svoji vsebini glede na specifičnost konkretnega primera ne predstavlja meritorne odločitve v zadevi, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002329
ZPP člen 367a, 367a/1. ZIL-1 člen 119, 119/3, 120. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - izbris znamke - prepoved uporabe znaka - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka za izbris slovenske nacionalne znamke na podlagi predhodne znamke Skupnosti tožeče stranke zgolj na podlagi nedokazane uporabe te znamke Skupnosti na slovenskem trgu, in se pri tem sklicevalo na tretji odstavek 119. člena v zvezi s 120. členom ZIL-1?
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko se je sklicevalo na 110. člen Uredbe Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti?
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002324
ZPP člen 370, 370/3, 212. OZ člen 468.
odstop od pogodbe – časovna omejenost pravice do odstopa od pogodbe – trditveno breme
Tožeča stranka je le na splošno zatrjevala, da je tožena stranka prepozno odstopila od pogodbe, ker je to storila po petih mesecih, odkar je pridobila odstopno upravičenje. Takšne trditve niso dovolj konkretizirane, da bi sodišče lahko presojalo pravočasnost odstopa in zaključilo, ali je bil odstop po petih mesecih še izvršen v primernem roku. Ni namreč jasno, v kakšnem obdobju se je tožena stranka lahko seznanila z okoliščinami in sprejela odločitev o tem, ali je zanjo ugodneje vzdržati pogodbo v veljavi ali pa od nje odstopiti in nositi tudi vse negativne rizike ter financiranje projekta.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
dopuščena revizija – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja – odgovornost delodajalca – povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja – delavec zadolžen za izvajanje ukrepov iz predpisov s področja varstva pri delu kot oškodovanec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 87. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na dejstvo, da se regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje nanaša na stroške zdravljenja oškodovanca, ki je bil pri delodajalcu zadolžen za izvajanje ukrepov in predpisov s področja varstva pri delu?
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – res iudicata – prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Pritožbeno sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati odločbe. Kljub temu pa ima revidentka prav, ko trdi, da to samo po sebi še ne pomeni, da ta drugostopenjska odločba nima pravnega učinka. Po določbi tretjega odstavka 207. člena ZPP v času prekinitve nimajo pravnega učinka procesna dejanja strank in ne procesna dejanja sodišča. Odločba z dne 3. 12. 2009 vseeno velja. Sodišče druge stopnje ne bi smelo ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke. Ponovna (kasnejša) odločba predstavlja odločitev o že odločeni stvari (res iudicata).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. V predlogu namreč spornega pravnega vprašanja ni konkretno zastavila.
Zgolj posplošena trditev o možnostih, ki jih ima obsojenec na seji pritožbenega senata, ne zadostuje za utemeljevanje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in vplivom te kršitve na zakonitost sodbe.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2, 420, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – jezik v postopku – nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Pri kršitvi iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je bistvenega pomena, ali se je sodišče seznanilo z vsebino dokaza. Dejstvo, da je sodišče z dokazom razpolagalo, za zatrjevano kršitev ni dovolj.
Tožnica v tej pravdi tako ne varuje svoje originarno pridobljene (pa ne vpisane) izključne lastninske pravice. V takšni situaciji pa je upnik, ki je svojo pravico do poplačila pridobil pred spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi (njegova dobrovernost pa ni izpodbijana), varovan oziroma razmerje med tožnico in toženčevim dolžnikom na dopustnost izvršbe ne vpliva.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZOdvT člen 14, 14/4. ZodvT tarifna številka 3100, 3101.
nagrada odvetnika – višina nagrade – prenehanje mandatnega razmerja - ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
ZOdvT v četrtem odstavku 14. člena loči med pojmoma predčasni zaključek zadeve in prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve. Izjema iz 1. točke tar. št. 3101, ki govori o znižanju količnika le za primer prenehanja mandata, se torej ne more nanašati tudi na primer, ko je postopek ustavljen zaradi umika tožbe pred narokom.
Redno prenehanje mandatnega razmerja z izpolnitvijo naročila v situaciji ustavitve postopka pred narokom še ni nastopilo, zato je pooblaščenec upravičen do odmere polne nagrade po tar. št. 3100 s količnikom 1,3.
Sposobnost razsojanja je dejstvo, odvisno od okoliščin konkretnega primera. Nerazsodnost (nesposobnost razsojanja) mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006662
ZKP člen 39, 39/2-2, 201, 201/1-1, 202, 202/4, 202/6, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11. KZ-1 člen 240. ZPlaSS.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz – izločitev sodnika – seznanitev z dokazom - pripor - odreditev pripora - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora – utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - soglasje družbenikov – plačilna institucija – begosumnost - neogibnost pripora
Sklep o odreditvi pripora predstavlja podlago za poseg v svobodo posameznika, še preden postane pravnomočen.
Izločitveni razlog po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP je vezan na fazo po vložitvi obtožbe.