premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena, zato predlog ni dovoljen.
ZDDPO-2 člen 62, 63, 66, 67. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Srbije in Črne Gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom člen 24. URS člen 8. ZDavP-2 člen 383.
davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - rezident je slovenska družba - odbitek davka, ki ga je slovenski rezident plačal v Srbiji - prenos odbitka v bodoča oziroma pretekla davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancev
Prenos odbitka davka, plačanega v Srbiji, od dohodka pravne osebe, ustvarjenega v Srbiji, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja v Sloveniji ni mogoč.
Konvencija se uporablja le toliko, kolikor sta se državi dogovorili, glede nedogovorjenega se za slovenske rezidente uporablja slovenski zakon.
menica - aval – višina terjatve – ugovor iz temeljnega razmerja – menično pooblastilo
Ugovori iz temeljnega razmerja so dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega posla.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – nedenarni tožbeni zahtevek – opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka – dovoljenost revizije
Iz predloga za dopustitev revizije in priloženih sodb druge in prve stopnje ne izhaja, da je vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka nedoločena. To pomeni, da strankam o takem zahtevku revizija ni zagotovljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016342
OZ člen 111. ZOR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-15.
razdrtje pogodbe – učinki razdrtja pogodbe – povrnitev škode zaradi razdrtja pogodbe - odškodnina – prodajna pogodba za stanovanje – originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – domik nepremičnine - vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Razdrtje kupoprodajne pogodbe za stanovanje je (ker je tožeča stranka kot prodajalka svojo obveznost po pogodbi izpolnila naenkrat) učinkoval retroaktivno (ex tunc), kar pomeni, da se vzpostavi stanje pred sklenitvijo pogodbe, torej, da lastninska pravica na spornem stanovanju nikoli ni bila prenesena na toženko.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-1, 78, 78/1. ZDSS-1 člen 5, 7, 9, 12, 13, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu – upravni akt – sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - sodna pristojnost
Mnenje komisije je po že ustaljeni sodni praksi zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, kot je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi in ne presoja pravilnosti zaključkov sodišča prve in druge stopnje glede obstoja pravno relevantnih dejstev.
Nediferencirana vrednost spornega predmeta ima enako posledico, kot če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sploh ni določena. V takem primeru revizija ni dovoljena.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
URS člen 58, 58/1, 155, 158. ZSNZ-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti – dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova – neprava retroaktivnost – presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
V obravnavanem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Statuta/2005, saj ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, temveč za „nepravo retroaktivnost“, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, vendar z učinkom za naprej.
Presoja izvirnosti magistrskega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati.