ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 99, 99/10, 99/11.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Vsako gospodarjenje (razpolaganje) s sredstvi družbe, ki so storilcu zaupana v okviru njegove funkcije, je mogoče obravnavati kot opravljanje gospodarske dejavnosti.
Če se sodišču glede na ostalo dokazno gradivo ni porajal dvom v verodostojnost izpovedbe oškodovanke, ni bilo potrebe, da bi izpovedbo dodatno preverjalo.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe in posledično zavrženje začasne odredbe - prepozna tožba – skupna obravnava pritožbe zoper zavrženje tožbe in posledično zavrženje začasne odredbe
Kadar se zavrže tožba, se posledično zavrže tudi predlagana začasna odredba.
Tožba je prepozna, če je vložena po preteku 30-dnevnega roka od vročitve odločbe, s katero je bilo v upravnem postopku dokončno odločeno.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016366
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
ZKP člen 100, 105, 105/2, 371, 371/1-11, 372, 372-5, 421, 424, 426, 503. KZ-1 člen 74, 75, 76.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Ukrep odvzema premoženjske koristi je v razmerju do premoženjskega zahtevka subsidiarne narave. Ob dejstvu, da iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da so si obsojenci s kaznivim dejanjem prilastili stvari in denar v skupni vrednosti najmanj 65.429,88 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje glede na sprejeto (sicer nepravilno) odločitev, da oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, ugotoviti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi. Po presoji Vrhovnega sodišča so bili podani pogoji za odvzem premoženjske koristi najmanj v višini, kot izhaja iz izreka sodbe ugotovljena vrednost premoženjske koristi, ki so si jo obsojenci pridobili s kaznivim dejanjem. Ker sodišče prve stopnje te premoženjske koristi obsojencem ni odvzelo, je kršilo prvi odstavek 75. člena KZ-1.
Če je bila škoda, povzročena s kaznivim dejanjem goljufije, oškodovancu povrnjena, to ne pomeni, da ravnanje obsojenca ne predstavlja kaznivega dejanja.
Po 105.a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem ga pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4, 88, 88/2. ZDDV-1 člen 39, 39/2. ZS člen 113a. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 139. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
davek na dodano vrednost - DDV - odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - prepozna pritožba - očitna kršitev - obseg presoje - navidezni posli - davčno izogibanje - visoki presežki DDV - popravek izstopnega DDV - odprava nevarnosti izgube davčnih prihodkov - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - vsebina računov, ki se nanašajo na negradbene storitve in dobave blaga - pomanjkljivi računi - ekonomska vsebina posla - predhodno vprašanje SEU - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Spreminjanje odločb še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče v okviru vloženega izrednega pravnega sredstva odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v obravnavani zadevi očitno kršeno materialno pravo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDDPO-2 člen 26. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb člen 9. Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic člen 4, 4/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - davek od dohodka pravnih oseb - dividende - odhodki, potrebni za pridobitev dividend - nepriznani odhodki - nepriznanje odhodkov po fiksni stopnji - pravo EU
Nepriznani odhodki iz 26. člena ZDDPO-2 niso odvisni od tega, ali je zavezanec knjižil oziroma dejansko imel odhodke v zvezi s pridobitvijo izvzetih dohodkov.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je primarni tožbeni zahtevek oziroma tožbo za ugotovitev neveljavnosti oporoke umaknil (primerjaj 188. člen ZPP), tako da je pravnomočno vsebinsko odločeno (zgolj) o (prvotno) podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev prave oporočiteljeve volje, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila nikoli) opredeljena. Revizija zato ni dovoljena.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - podaljšanje pripora - odgovor na predlog za podaljšanje
Zagovornik bi kot prava vešča stranka moral biti seznanjen z zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – enakost pred zakonom
Utemeljenost odreditve pripora se ocenjuje pri vsakem obdolžencu individualno glede na vse osebne in druge okoliščine ter glede na ravnanje vsakega posameznega obdolženca.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi - postulacijska sposobnost – državni pravniški izpit - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Pri tem je brez slehernega pomena status nekdanjega odvetnika, na katerega se tudi sicer toženkin pooblaščenec kot vlagatelj revizije niti ne sklicuje, temveč prilaga reviziji le spričevalo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem pa ne izkazuje – in niti ne zatrjuje – da je revizijo vložil po pooblastilu toženke kot odvetnik. Revizijo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, pa je treba glede na izrecno določbo prvega odstavka 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
ZMZ člen 59, 59/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1-2. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
mednarodna zaščita - odprava sklepa o omejitvi gibanja - ni ugotovljen nezakonit prehod meje
O omejitvi gibanja se odloči z upravnim sklepom, v katerem pa morajo biti poleg predstavitve dejanskega stanja zadeve, navedb določb predpisov, na katerih odločitev temelji, navedeni tudi dokazi oziroma okoliščine, ki utemeljujejo uporabo določenega predpisa in s tem izrek določenega ukrepa.
O navideznem steku med kaznivim dejanjem zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin zaradi razmerja inkluzije (ne pa konzumpcije) bi bilo mogoče govoriti le ob obsodbi obsojenca za obe v obtožnici očitani mu kaznivi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016228
ZOR člen 367, 376/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – kdaj začne teči zastaralni rok - odgovornost odvetnika
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, kdaj je začel teči rok za zastaranje terjatve iz drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-5, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine – pravica do zasebnosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se je postopek začel v Republiki Avstriji, neodvisno od sodelovanja naših organov oziroma naše države in v skladu z avstrijskimi zakoni, ne gre za presojo skladnosti avstrijske in slovenske zakonodaje in tudi ne za presojo skladnosti ravnanja avstrijskega policista s slovensko zakonodajo na področju Republike Avstrije, ob presoji sodišča, da podatki, ki so jih posredovali avstrijski varnostni organi, zadostujejo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 244, 244/1. ZJC člen 77a, 77a/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic – zakonski znak kaznivega dejanja – vrednotnica
V
rednotnica je listina, ki služi kot dokaz, da je izpolnjena določena obveznost in je izdana na podlagi zakona ali drugega predpisa. Vinjeta kot vrsta vrednotnice poenostavlja plačilo za vsakokratno uporabo ceste, ki zapade cestninjenju in ima na tej podlagi ustrezno denarno vrednost v smislu izkaza o