določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča – dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi morali o ravnanju sodnika, ki dela na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, odločati njegovi kolegi in bi lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sodišča.
Dva spora sta po ustaljeni sodni praksi identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh zadevah sta istovetna tožbena zahtevka, pri čemer se istovetnost primerjanih zahtevkov ne presoja le po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke - sedež stranke - območna enota zavarovalnice
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Trbovljah, saj imata na območju tega sodišča prebivališče tožnica in sedež območna enota toženke, na katero se spor nanaša in predstavniki katere se bodo glede na organizacijo območnih enot tožene stranke udeleževali narokov pri sodišču, pa tudi sedež pooblaščenca tožnice je bližje sodišču v Trbovljah kot sodišču v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - sodnik
Objektivna nepristranskost sodišča bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnice opravlja mati ene od pravdnih strank, ki je poleg tega v postopku predlagana za pričo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOro-1 člen 14, 14/2-3, 16, 16/2-1, 16/2-4. KZ-1 člen 82.
orožje – odvzem orožja in orožnega lista – zanesljivost posameznika – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpostavljenim vprašanjem revident pomembnega pravnega vprašanja (od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi) ni izpostavil na zahtevani način, poleg tega pa odločitev v zadevi ni odvisna od izpostavljenega vprašanja.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - podredni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta je bila ustrezno opredeljena zgolj za primarni zahtevek, ki je pravnomočno zavrnjen in ga toženka ne (more) izpodbijati, za oba podredna zahtevka pa ne, kar pomeni, da toženka nima pravice do revizije zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe.
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog – nova dejstva in dokazi – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten, ali predlagani dokaz sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank in prič
Razlogi smotrnosti za delegacijo pristojnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Tudi, če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo, članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo moč subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
ZKP člen 17, 329, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2. URS člen 23, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – predlog oškodovanca - pravice obrambe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Pooblastilo senata, da dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti (oziroma, da lahko izvaja dokaze in ugotavlja določena dejstva celo proti volji strank), izhaja iz temeljnega načela iskanja materialne resnice.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 76.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti - dokazno breme
Glede na ugotovitve in okoliščine primera prodaja delnic MMSG v 13 dneh od njihovega nakupa po več kot 70 % nižji ceni glede na nakupno ceno ni bila oziroma ni bilo izkazano, da je bila nujna zaradi zmanjšanja nadaljnje izgube zaradi padanja vrednosti delnic, tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da izguba, ki je iz tega posla nastala, ne izpolnjuje pogoja za davčno priznanje odhodkov iz 1. točke drugega odstavka 20. člena ZDDOP-1.
Revident ni izkazal, da so bila plačila tujim družbam za storitve finančnega posredništva odhodki, ki so bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti. Ne gre za to, da storitve poslovnega posredovanja same po sebi ne morejo biti priznanje kot davčni odhodek, temveč za to, da revident med postopkom ni izkazal, da bi te storitve bile neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Takšnemu zaključku revident v reviziji sicer konkretizirano nasprotuje, a, ker gre za dokazno oceno, na katero je revizijsko sodišče vezano, s takšnimi navedbami ne more uspeti.
ZKP člen 18, 214, 215, 355, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/d-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - pravice obrambe - zaslišanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je obsodbo oprlo v odločilni meri na izjavo anonimnega vira oziroma na izpovedbo policista o tem, kako, kdaj in kaj mu je povedal anonimni vir o tem, kar je slišal o kaznivem dejanju ropa. Po smrti avtorja obremenilne izjave od sodišča ni mogoče zahtevati, da bo obdolžencu omogočilo neposredno soočenje z njim, ga pa to ne odveže dolžnosti, da zagotovi obrambi zadostne možnosti za izpodbijanje verodostojnosti te izjave. Ker gre za ključni obremenilni dokaz, breme zagotavljanja te možnosti ni mogoče v celoti naložiti obrambi (kot v primeru razbremenilnih dokazov), temveč je zagotovitev možnosti uresničevanja pravice obdolženca do soočenja in izpodbijanja resničnosti obremenilnih dokazov tudi dolžnost sodišča. Obsojencu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu ni bilo omogočeno izvajanje dokazov, s katerimi je poskušal izpodbiti verodostojnost avtorja in resničnost njegove izjave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006703
ZKP člen 372, 372-3, 424, 424/1. KZ člen 111, 112, 112/6, 234.
kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je obsojenec kaznivo dejanje storil z več ravnanji, s katerimi je prepovedano posledico uresničeval postopoma, je začelo teči zastaranje kazenskega pregona z dnem, ko je storil zadnje dejanje.
V zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum
Zahteva po konkretizaciji očitanega ravnanja v sklepu o odreditvi pripora izhaja tudi iz pravice vsakogar, ki mu je odvzeta prostost, da je obveščen o razlogih za odvzem prostosti ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.