zahteva za varstvo zakonitosti – dedič kot upnik zapustnika - konfuzija – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Zapuščino vselej sestavlja le aktiva, torej pravice, ki imajo neko denarno vrednost. Predmet dedovanja namreč ni čista zapuščina, torej razlika med aktivo in pasivo, zato sodišče v sklepu o dedovanju tudi ne ugotovi zapustnikovih dolgov. Ti predstavljajo le breme tistega, ki postane dedič. To pomeni, da kakor hitro obstaja neko premoženje, obstaja tudi zapuščina, ne glede na višino obveznosti. Zato pripade dediču v celoti, je pa dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Vrednost zapuščine se ocenjuje v trenutku zapustnikove smrti, takrat ko preide v last dediča, kasnejše spremembe v vrednosti zapuščine pa se ne upoštevajo.
Napačno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da v primeru, če je dedič obenem tudi upnik zapustnika, njegova terjatev zaradi konfuzije ugasne. Do združitve ne pride prav zato, ker je učinek odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove omejen. Dedič zato lahko poplača terjatev, ki jo ima do zapustnika, iz podedovanega premoženja, drugim upnikom pa odgovarja še za razliko med vrednostjo svoje poplačane terjatve in vrednostjo podedovanega premoženja. Opozoriti je treba, da dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov ali/in svojo terjatev do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja pa je seveda na dediču. Vse povedano v celoti velja tudi za državo v primeru kaducitete.
STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016338
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 929, 92971. SZ-1 člen 48, 48/2, 50.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve zavarovalnine.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oškodovancu prizna premoženjskopravni zahtevek v višini, kot je ugotovilo prigoljufani znesek, posebnih razlogov v zvezi s to odločitvijo sodba ne potrebuje.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZPP člen 286, 286/4.
povrnitev škode - objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari - preboj električne energije - daljnovod - prispevek oškodovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija – trditveno breme – navajanje dejstev
Daljnovod pod visoko napetostjo v neposredni bližini hiši je nevarna stvar, zato toženka za tožnikovo škodo odgovarja objektivno.
Tožnik je s tem, ko je aluminijasto lestev neposredno približal vodom daljnovoda (ni pa se jih dotaknil) in je posledično prišlo do preboja električne energije, sam prispeval k nastali škodi 50 %, saj sta bila daljnovod in hiša v okviru dovoljenih odmikov in je tožnik imel dovolj prostora, da bi lestev k hiši postavil tako, da se z njo vodom ne bi neposredno približal, česar pa povprečno skrben človek ne bi storil.
URS člen 14, 22, 53, 56. ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - družinski člani - polnoletnost prosilca v času izdaje odločbe - status begunca - enakost pred zakonom - pravna varnost
Ker tožnik ni več mladoleten, za združitev z materjo ni več podana pravna podlaga v določbi 16. b člena ZMZ, in ker tožnikovi bratje in sestre niso osebe iz prvega odstavka 16. b člena ZMZ niti osebe iz 4. člena navedene Direktive, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke) pravilna in zakonita.
Primarni namen, ki ga zasleduje sodišče z odreditvijo pripora zaradi obstoja ponovitvene nevarnosti, je zagotavljanje varnosti ljudi - pri tem upošteva potrebe in koristi obdolženca samo toliko, kolikor je mogoče z izbranim ukrepom ta namen doseči.
Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga ni zadostna, saj tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 234/2005, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov.
Ker tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, se ne more šteti, da je toženka tožbeni zahtevek priznala oziroma da je priznala dejstva, ki jih tožnik ni navedel. Stranka je oproščena svoje dolžnosti, da se izjavi, če so tožbene navedbe nasprotne stranke nesklepčne.
Samo dejstvo, da sta bila sodnika toženčeva mentorja v času pripravništva, ne da bi bile zatrjevane in izkazane kakršnekoli dodatne okoliščine, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana nevtralnost sodnikov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov.
energetika - električna energija iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - subvencije - državne pomoči - pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je torej vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore (deveti odstavek 64.n člena EZ). Uporabljane določbe EZ in Uredbe so jasne in ne sprožajo dilem.
V času odločanja upravnih organov veljavna 24. alineja 2. člena Uredbe je določala, da so subvencije po tej Uredbi prejete državne pomoči, kot so opredeljene v 2. členu ZSDrP. Že z branjem zakonskega besedila te določbe ZSDrP, ki torej govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz 1. alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. S splošno navedbo, da je pomembno pravno vprašanje, če je upravno sodišče z izpodbijano odločbo kršilo njune človekove pravice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidenta s splošno navedbo o posegu v njune človekove pravice tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Stvarna služnost se pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Bistveno je torej, kako se je vožnja oziroma obračanje dejansko izvrševalo in ne kako bi se lahko. Tožba v skladu s 184. členom ZPP namreč ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega natančneje opredeli tožbeni zahtevek.
URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
dovoljenost revizije - izvolitev visokošolskega predavatelja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - neizkazane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne bi več mogla opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Predčasna upokojitev in nižja pokojnina pa nista neposredna posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDRS člen 10, 10/6. ZUP člen 2, 147. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 77. URS člen 23, 120, 120/3.
sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka do pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki ni bil uveden - narava državljanstva - odločitev o pravici v smislu 2. člena ZUS-1 - upravni akt
Vsebina obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka (ki je vezal prekinitev postopka na pravnomočno končan kazenski postopek, ki po podatkih spisa očitno ni bil uveden v smislu šestega odstavka 10. člena ZDRS) in specifična narava državljanstva kot temeljnega pravnega razmerja do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status in na katerega veljavni pravni red navezuje vrsto pravic, daje obravnavanemu sklepu o prekinitvi postopka značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. S tem sklepom je namreč očitno poseženo v pritožničin pravni položaj v postopku pridobitve državljanstva po določbah ZDRS, s tem pa tudi v njeno pravico do državljanstva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225,226. ZUP člen 6, 29, 207, 207/3.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ocenjevanje strokovne komisije - negotovo dejstvo
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno.
Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – očitno nerazumna zadeva – verjeten izgled za uspeh – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoč). Zato s temi navedbami revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.