ZKP člen 39, 39/2-1, 42, 42/5, 150, 154, 154/5, 237, 371, 371/1-1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - izločitev - izločitveni razlog - zavrženje zahteve za izločitev - obvestitev preiskovalnega sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnika o izpovedbi priče - sprememba obtožbe - poprava obtožnice - opis kaznivega dejanja
Če priča, ki bi imela položaj privilegirane priče (236. člen ZKP), v kazenskem postopku ni bila zaslišana (obramba tega tudi ni predlagala) in se na pravno dobroto ni sklicevala, sodišče lahko opre sodbo na njene izjave, prestrežene z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov (peti odstavek 154. člena ZKP).
Obvestila dežurnemu preiskovalnemu sodniku o inkriminiranem dogodku ni mogoče enačiti z opravljanjem preiskovalnih dejanj (kar je okoliščina, zaradi katere sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti).
Skupni namen pogodbenih strank je bil začasno urediti pravni položaj tožnika po prenehanju dolgoročne zakupne pogodbe. Sporna določba 11. člena zakupne pogodbe št. ... ni nejasna, temveč v direktnem nasprotju z ugotovljenim skupnim namenom pogodbenikov.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper zavrženje zahteve za obnovo postopka za preklic pogojne obsodbe – obnova kazenskega postopka – postopek za preklic pogojne obsodbe
Z izpodbijanima odločbama sodišča prve in druge stopnje je bilo odločeno o možnosti vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka glede posebnega postopka preklica pogojne obsodbe, zoper tako odločitev pa ni dopustno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Ker je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.
ZDavP-2 člen 13, 58, 58/1-1, 59. ZDoh-1 člen 10, 119. ZDoh-2 člen 10, 35, 36, 37, 125, 126. ZDR člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZUS-1 člen 85.
davek od dohodkov fizičnih oseb - dohodnina - plačnik davka - vir v Sloveniji - delodajalec - dejanski delodajalec - oseba, ki jo bremeni izplačilo dohodkov - delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - agencija za iskanje kadrov - odhodek kot odbitna postavka po ZDDPO-2 - izplačila nerezidentom za delo, opravljeno v tujini - dohodki iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - „freelancerji“ - dohodki pilotov in drugega letalskega osebja - dohodki nerezidentov - navidezni posli - izogibanje plačilu davka na Hrvaškem - mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja - (ne)uveljavljanje ugodnosti - računovodska napaka - (ne)upoštevanje pojasnila DURS
Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila.
Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženca ne zatrjujeta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hitrejše in lažje obravnavanje zadeve
Tožnici je zagotovljeno sodno varstvo, saj poteka pravdni postopek kontinuirano, ni pa izkazano, da bi se postopek pri drugem sodišču lahko opravil lažje ali hitreje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti v zvezi s kritiko dela izvedenca ne pove, za kakšno kršitev zakona naj bi pri tem šlo, zato se Vrhovno sodišče do navedenega ni opredelilo.
V primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je med sodnim postopkom tožena stranka na podlagi 273. člena ZUP izdala novo dokončno odločbo, s takšno pa je odpravila s tožbo izpodbijano odločbo in na novo odločila o tožnikovi pravici, gre za pravni položaj po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, zato se o stroških postopka odloča na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1.
ZDavP-1 člen 363, 363/1, 363/2, 363/5. ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 43, 44, 45, 47. ZGD člen 533, 533/2-1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev pri združitvah in delitvah - oprostitev davka - dovoljenje davčnega organa za priznanje davčnih upravičenj - prekluzivni rok za vložitev vloge - predviden datum transakcije - jasnost in določnost pravnih pravil - načelo pravne države - metode razlage - postavitev predhodnega vprašanja - sodba Sodišča Evropske unije - načelo učinkovitosti prava EU - načelo primarnosti prava EU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - kršitev prava EU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva navedena direktiva.
V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega sodišča.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev preživnine – nadstandardna višina preživnine – prebivališče otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskega zavezanca – koristi otroka – omejitev višine preživnine – zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme - dokazno breme - nesporna dejstva - prekluzija - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - ius novorum v sporih med starši in otroki - preiskovalno načelo - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - obseg revizijskega preizkusa
Preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba, zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168/1a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), in je blago oziroma storitev namenjena za nadaljnje obdavčene transakcije davčnega zavezanca, je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Do tega vprašanja pa se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodni ni opredelilo.
Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo pravil pravdnega postopka, saj mora v skladu z 254. členom ZPP sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - tožba za odstranitev gradbenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - ničnost prodajne pogodbe - močnejši pravni naslov - dopuščena revizija - razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Res je, da je pri dvojnih prodajah (za kar gre tudi v obravnavanem primeru), zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, pri vseh zahtevkih zoper pridobitelja lastninske pravice praviloma treba izkazati njegovo slabovernost. Drugače pa je v primeru, ko se izkaže, da je šlo za razpolaganje s predmetom, ki sploh ni v samostojnem pravnem prometu. Pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb sta se že po predpisih, ki so veljali v času sklepanja kupnih pogodb za stanovanja v naselju BS3, lahko prenašali (le) skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in kasneje 12. člen ZTLR). Iz predpisov, ki so urejali stanovanjska razmerja in iz zemljiškoknjižnih predpisov je izhajalo načelo akcesornosti - glavno stvar predstavlja stanovanje kot del stavbe, akcesorij pa je pravica uporabe zemljišča oziroma solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču in ustrezna pravica na skupnih delih. Tudi potem, ko je prišlo do lastninjenja, stanovanja kot posebnega dela stavbe nikoli ni bilo mogoče prodati brez ustreznih upravičenj na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču (112. člen SPZ). Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je nična (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016335
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 12. ZVPot. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – prepozna pritožba zoper sodbo - rok za vložitev zahteve – obseg preizkusa
Izpodbijani pravnomočni sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje kot prepozne ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba, izdana po pravnomočno končanem postopku, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne opravlja uradnega preizkusa izpodbijane pravnomočne odločbe, temveč se omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti in jih v svoji zahtevi tudi določno obrazloži.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - denacionalizacija - povračilo vlaganj - obseg povračila - pogoji povračila - začetek teka obresti
Po izrecni določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen lahko fizične osebe povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev iz prejšnjih odstavkov in v celoti. To pomeni, da zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine.
Glede na to, da je podržavljeno premoženje, v katerega je revidentka kot najemnica podržavljenih prostorov vlagala, na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji več kot deset (skoraj štirinajst) let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj, je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče, to je v obliki odloženega plačila, v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 268, 270, 281, 281/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje izdano v obnovljenem postopku - odpravljeni odločbi o dovolitvi obnove postopka - pravni interes za revizijo
Ker je upravno sodišče odpravilo odločbi (sklepa) tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, revident ne izkazuje pravnega interesa za revizijo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Retroaktivni učinek odprave odločb (sklepov) o dovolitvi obnove namreč vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu. Vzpostavljeno je pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe (sklepa) o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje v obnovljenem postopku. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi revident z revizijo doseči.