spor o pristojnosti - izvršilni postopek – bivališče dolžnika
Ker je upnik navedel, da ima eden od dolžnikov (A. A.) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju, je Okrajno sodišče v Črnomlju pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za vsa druga vprašanja v izvršbi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2-1, 367a/2-2, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - odgovornost za dolg drugega zakonca - samostojni podjetnik posameznik - dolg samostojnega podjetnika kot enega izmed zakoncev nastal v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR glede odgovornosti za skupne dolgove pravdnih strank?“.
OZ člen 1012, 1017, 1022, 1022/2. ZGD-1 člen 498, 498/1.
subjektivne meje pravnomočnosti - poroštvo - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - občasna dajatev - terjatev družbenika do družbe iz kreditne pogodbe - obročno odplačilo kredita - zapadlost terjatve - pravnomočnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve zoper glavnega dolžnika v stečaju, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II Pg 50/2007, temelji na določbi prvega odstavka 498. člena ZGD-1. Domet tega pravila je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki se nahaja v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo (v stečaju) ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Če se obveznosti glavnega dolžnika zmanjšajo, se zmanjša tudi porokova obveznost. Prvi toženec se je kot porok zavezal izpolniti obveznost v obrokih in na tak način izpolnitve je pristal tudi upnik. Zavarovani interes upnika je v takšni izpolnitvi, kot je bila prvotno dogovorjena in le takšno od poroka lahko zahteva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek – priglasitev udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku – pritožba - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - rok
Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.
priznanje naziva specialist na podlagi dela - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - delo na specialističnem področju, ki ni imelo samostojne specializacije - namen zakona - načelo enakosti pred zakonom - neenotna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Določba 18. a člena ZZdrS se nanaša na specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, v okviru katerega je bilo tudi področje, ki je sedaj predmet nove specializacije, in so kot specialisti (z nazivom specialist) vsaj šest let opravljali delo na tem ožjem področju, za katero prej ni bilo samostojne specializacije. Gre namreč za pridobitev naziva na podlagi dela, torej delovnih izkušenj (zdravnika specialista), torej mora kot zdravnik specialist najmanj šest let delati na tem določenem (ožjem) področju.
pritožbena obravnava – načelo neposrednosti - seznanitev z vsebino listine – fotokopija listine - prodajna pogodba
Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič ... prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično.
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324, 324/2. OZ člen 378.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - zastaranje - prekoračenje tožbenega zahtevka - pravočasnost ugovora - opredeljenost ugovora - višina nadomestila - stroški upravljanja premoženja - davki – nečiste denarne terjatve - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - začetek teka zamudnih obresti
Zastaranje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne že z izročitvijo poslovnega prostora v posest tožnikov.
Za presojo o višini zahtevka je odločilna korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. V primeru, ko se korist ugotavlja z metodo hipotetične najemnine, ki bi jo dosegel upravičenec, se upoštevajo hipotetični stroški, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem. Tožena stranka pa je tudi v tem primeru dolžna opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati. Obveznost plačila davščin je stvar razmerja med tožniki in državo in ne vpliva na odločitev o višini zahtevka.
Ker gre tudi v obravnavanem primeru za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 324. člena ZOR.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006817
ZKP člen 344, 371, 371/1-8, 371/1-11, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 211, 211/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – sprememba obtožbe – nadaljevano kaznivo dejanje – kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo - goljufija
Sostorilec ni le tisti, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi, ampak tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
ZPP člen 339, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1, 193.
neupravičena pridobitev - skrbnik za posebni primer - izročitev odškodnine zastopanemu – začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejet odškodnine tožnici ni izročila celotnega zneska, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ).
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - sklep o preiskavi - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če kršitve niso bile uveljavljane v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev glede teh očitkov ni izpolnjena, zato Vrhovno sodišče njihove utemeljenosti ne more presojati (peti odstavek 420. člena ZKP).
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – neogibnost pripora
V določenih redkih primerih je mogoče na obdolženčevo ponovitveno nevarnost dovolj zanesljivo sklepati že iz konkretnih okoliščin izvršenega kaznivega dejanja, kot v obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita dalj časa trajajoče gojenje velike količine prepovedane droge v zato posebej prirejenih prostorih (serijska dejavnost), sostorilci pa so izkazali veliko stopnjo organiziranosti in angažmaja pri izvršitvi kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006777
ZKP člen 197, 365, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 521, 522, 525. KZ člen 111, 112, 112/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – popravni sklep – pogoji za pripor - begosumnost – neogibnost pripora - varščina – pogoji za izročitev - zastaranje pregona - tiralica
Sodišče ne more odrediti varščine brez predloga obdolženca ali druge osebe. Tisti, ki ponudi varščino, mora tudi konkretno navesti, kakšno varščino je pripravljen dati, sodišče pa je ni dolžno sprejeti, če oceni, da njena višina ni ustrezna.
Pri navedbi pravne podlage v uvodu, izreku in obrazložitvi pisnega odpravka sklepa ne gre za formalno napako, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Odreditev razpisa tiralice je procesno dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja kazenskega pregona.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine - stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – načelo krivde - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Posebno pravilo iz 104. člena ZNP ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov upoštevajoč načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Z vložitvijo nedovoljene direktne revizije sta predlagatelja svoje stroške tega postopka zakrivila sama in ne glede na določbo 104. člena ZNP njihovega povračila ne moreta zahtevati od nasprotne udeleženke. Zaradi določbe 104. člena ZNP pa tudi nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.
ZKP člen 202, 202/2, 307, 307/2, 371, 371/1-11, 420.
bistvena kršitev določb postopka – protispisnost - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - utemeljen sum - sorazmernost
Z določitvijo ukrepov, ki se lahko uporabijo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med dolžnostjo države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga pomeni pripor.
predlog za dopustitev revizije - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - višina sodne takse - izbira kandidata - individualni delovni spor nepremoženjske narave
V tej zadevi gre za plačilo takse za predlog za revizijo v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom (ne)izbire kandidata. Brez jasnega zahtevka (očitno tudi ne gre za zahtevek za plačilo konkretno določenega denarnega zneska ali odškodnine zaradi diskriminacije) je postopek v tem sporu v skladu z ZST-1 treba uvrstiti med „postopke o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.“