mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pritožba - pavšalno navajanje - formalno popolna vloga – vsebinsko nepopolna vloga - trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetniške storitve - pripoznavanje prihodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti naložene v plačilo, zato ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev ter tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati, česar pa ni storil.
Zahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnino ..., vpisano v ..., je oblikovan v skladu z določbo 260. člena OZ. Zgolj odvečna uvodna faza izreka - „ugotovi se“ - v tem primeru ne more vplivati na njegovo sklepčnost, saj tožbeni predlog vsebuje ustrezni eksekutivni element.
Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
ZKP člen 214, 371, 371/1-8, 371/2, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo – obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum – pravice obrambe – izvajanje dokazov - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obrazložitev odredbe za hišno preiskavo je treba presojati tudi glede na vsebino predloga za njeno izdajo in temu priloženo gradivo, saj je tako omogočena celovita (tudi) naknadna kontrola obstoja utemeljenih razlogov za sum v času njene izdaje.
OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/3.
dopuščena revizija - pravica do povrnitve škode - neutemeljen odvzem prostosti - neutemeljen pripor – oprostilna sodba - oprostitev obtožbe zaradi spremembe zakonodaje - izključitev pravice do povračila škode – vmesna sodba
Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP se ne nanašajo na primer, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo.
Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti.
prodajna pogodba - prodaja tuje stvari – nepremičnina - neveljavnost pogodbe – ničnost - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Sodišče druge stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da je za presojo obveznosti med pravdnimi strankami bistven sporazum z dne 29. 3. 2005. S strani tožencev zatrjevana ničnost pogodbe med tožnico in njenim pokojnim možem ni bistvena, saj v skladu z določbo 440. člena OZ namreč prodaja tuje stvari veže sopogodbenika. Zakon torej načeloma varuje obstoj pogodbe in daje pravico do odstopa le kupcu, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da gre za tujo stvar in če zaradi tega ni mogel doseči namena pogodbe. Teh okoliščin toženci niso zatrjevali ne dokazovali.
Sodišči druge in prve stopnje sta dokazno oceno oblikovali vsebinsko prepričljivo ter v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocen; dokazna ocena je podana skrbno in je analitično sintetična.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006871
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca
Udarci v obraz, ob hkratnem grobem porinjenju oškodovanca, predstavljajo napad na osebno dostojanstvo in čast zasebnega tožilca ter hkrati pomenijo njegovo negativno vrednostno oceno, česar se je v obravnavanem primeru obsojenec zavedal.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367/3. OZ člen 147, 148.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost organa pravne osebe - člani organa pravne osebe - odgovornost države - Svet Vlade RS za invalide - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - odstop od sodne prakse - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje tožencem pravilno odreklo stvarno pasivno legitimacijo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016442
ZPP člen 339, 339/2-14, 400. ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324. OZ člen 299.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pasivna legitimacija - dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka - oddajanje nepremičnine v najem - višina odškodnine - najemnina – plačilo davščin - dohodnina - tek zamudnih obresti – dokazovanje - izvedenec - pripombe na izvedensko mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Ker je toženka zavezanka za vrnitev predmetnih nepremičnin po denacionalizacijski odločbi, je glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen zavezanka za plačilo nadomestila koristi, ki bi jih tožniki kot denacionalizacijski upravičenci imeli, če bi s premoženjem lahko razpolagali že ob uveljavitvi ZDen od dne 7. 12. 1991 (Sodba VSRS II Ips 281/2008 in ostale). Dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj pri predmetnem nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji elementov predmetne odškodninske odgovornosti nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (toženke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
Po veljavni sodni praksi (Sodba VSRS II Ips 412/2001, II Ips 313/2009) nižji sodišči pri ugotavljanju odškodnine iz naslova uporabe oziroma upravljanja premoženja pravilno nista upoštevali davščin. Toženka je dolžna tožnikom povrniti koristi, ki bi jih ti imeli, če bi v pravno priznanem obdobju predmetno nepremičnino sami uporabljali oziroma upravljali (drugi odstavek 72. člena ZDen), tožniki pa bodo sami plačali davek oziroma dohodnino (tožniki so fizične osebe) od tako prejete odškodnine v skladu z veljavno davčno zakonodajo (15. člen Zakona o dohodnini- ZDoh-2).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006769
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
S potekom petnajstdnevnega roka iz plačilnega naloga je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, na kar je bil tožnik opozorjen že v dopisu z dne 5. 7. 2013. Zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Če gre v primeru eventualne kumulacije tožbenih zahtevkov za isto stvar, ni podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov po določbi petega odstavka 367. člena ZPP.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016485
OZ člen 198. SPZ člen 66. ZDen člen 67, 67/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – denacionalizacija - solastnina – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina - prikrajšanje
Revizija se dopusti glede vprašanja solastnikove dolžnosti povračila nadomestila drugim solastnikom za brezplačno uporabo nepremičnine, ki presega njegov solastniški delež v obdobju od 1. 1. 2007 naprej.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno breme
Imisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.