izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Pravica delavca, da se zagovarja o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je gotovo pomembna, ni pa absolutna. Če namreč obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, potem odpoved brez predhodnega zagovora ni nezakonita. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je delodajalec sicer poskušal delavcu zagovor omogočiti. Če mu to ni uspelo iz razlogov, ki so na strani delavca, delodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved – posebno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Znana so stališča revizijska sodišča, da glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu 6-mesečni roki iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer je treba poudariti, da se presoja tega roka veže na postopek tako imenovane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je šlo v tem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Gre za posebej urejen in obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved, ki so določeni v 98. in 101. členu ZDR in ne v 88. členu ZDR.
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so namenjeni opredelitvi tistih delavcev, katerih delo postane nepotrebno in ne konkuriranju že določenih presežnih delavcev v zvezi z možnimi ukrepi za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (99., 100. in 101. člen ZDR).
Za opredelitev starejše delavke in njenega dodatnega varstva v skladu s 114. členom ZDR ni odločilno, ali delavka dopolni predvideno starost enkrat v letu (v letu 2010 je bila za delavke to starost 53 let in 4 mesece), temveč ali to starost dopolni ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožena stranka je prav zato, da se je izognila morebitnim zapletom v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnici v skladu s tretjim odstavkom 116. člena ZDR, počakala na dokončno odločitev o začasni nezmožnosti tožnice na delo, takšno ravnanje pa je bilo tožnici le v korist, saj bi ji sicer delovno razmerje prenehalo že s 14. 6. 2010. Obenem takšno ravnanje tožene stranke ni izraz njene volje, da s tožnico ponovno nadaljuje ali sklene delovno razmerje za nedoločen čas - kot če ne bi bilo prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sicer pa tudi ZDR v takšnih primerih ne določa, da bi prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja za nedoločen čas, kot to izrecno določa v primerih nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali v primeru, če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 132, 132/1, 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - enakovredne metode zdravljenja
Glede na to, da je bilo pokojnemu tožniku v Sloveniji zagotovljeno ustrezno in glede učinkov zdravljenja enakovredno zdravljenje z RFA obsevalno metodo, je sodišče ugotovilo, da ob odločitvi za operacijo v Italiji tožnik ni izkoristil vseh možnosti zdravljenja v Sloveniji. Hkrati je sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da operacija pokojnega tožnika ni bila urgentna oziroma da ni šlo za nujno zdravljenje v času nahajanja tožnika v tujini, temveč je šlo za dogovorjeno operacijo, ki bi bila sicer izvedljiva tudi v Sloveniji.
Ob gornjih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je tožena stranka pokojnemu tožniku utemeljeno zavrnila napotitev na zdravljenje v tujino, v posledici tega pa mu je tudi utemeljeno zavrnila povračilo stroškov v zvezi z operacijo v Italiji, za katero se je pokojni tožnik sam odločil, kljub zagotovljenemu enakovrednemu zdravljenju doma.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS3005949
ZPILDR člen 5, 6, 7, 8, 9, 19. ZIL-1 člen 10, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca – industrijska lastnina - službeni izum - kršitev tajnosti izuma – protipravnost – škoda - vmesna sodba
Ker prekoračitev roka za prevzem službenega izuma ni protipravno ravnanje, da bi zatrjevana kršitev tajnosti izuma kakorkoli vplivala na njegovo patentabilnost pa ni ugotovljeno (posebej tudi ne, da ga ne bi mogel zaščiti tožnik, in da je to sploh imel namen storiti), manjka tudi ugotovitev, kakšna škoda naj bi tožniku nastala. Ugotovitev, da zadošča že možnost nastanka škode, ne pomeni zadostne podlage za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo mora sodišče povsem jasno ugotoviti obstoj škode.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih izpred časa uveljavitve Sporazuma in na katera se sklicujeta nižji sodišči.
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic Sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. V tem sporu za tak primer ne gre, saj je bila tožniku pri nosilcu zavarovanja v BIH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja in posledično ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Zato pri toženi stranki na podlagi iste zavarovalne dobe nima pravice do samostojne starostne pokojnine.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisnost sporazuma - določilo o posledicah – zapis o posledicah
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi strank vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma pa ne more vplivati zgolj opustitev zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - vzročna zveza - teorija vzročnosti - vzgojiteljica v vrtcu - igre z žogo
Delodajalec v obravnavanem primeru vzgojiteljicam ni bil dolžan dati kakšnih posebnih navodil, kako npr. pobrati kotalečo se žogo, niti jih vzgojiteljice niso potrebovale. Ugotovljeno je bilo, da je igra na zunanjem igrišču vrtca v času, ko je prišlo do tožničinega padca, potekala v skladu s pravili pedagoške stroke. Zahteva, da bi bilo treba vzgojiteljicam zaradi njihove varnosti dati še posebna navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, in jim jasno nakazati možnosti, kako naj ga opravijo, pa je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
Dejstvo, da druga toženka ni sprejela posebnih navodil za varno delo na igrišču, tako ne more predstavljati pravno relevantnega vzroka za obravnavani škodni dogodek. Enako pa velja tudi za ravnanje druge vzgojiteljice. Iz dejanskih zaključkov izhaja, da sta se s tožnico predhodno dogovorili, kateri del igrišča bo uporabljala katera od njunih skupin, tožnica pa je tudi vedela, da se otroci druge skupine igrajo z žogami. Ker je igra z žogo oziroma z žogami vedno do neke mere nepredvidljiva, še posebej, če se z njimi igra
skupina otrok v starosti od treh do štirih let, bi
morala tožnica računati tudi s tem, da lahko na njen del igrišča prileti ali se prikotali kakšna žoga, (oziroma bi to celo lahko pričakovala) ter bi zato morala biti pri svojem gibanju bolj pazljiva. Druga vzgojiteljica tega tveganja tudi ob največji možni skrbnosti ne bi mogla preprečiti.
ZObr člen 88, 88/1, 98c. ZVRS člen 21, 21/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 4, 6, 7.
pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe (v domači državi), gre pri opravljanju vojaške službi v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske. Ta torej utemeljuje drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima v skladu z 98.c členom ZObr.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ni dokazala zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni, da je bila taka pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To pa v skladu z določbo 54. člena ZDR pomeni, da se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti - izbira pokojnine
Utemeljeno tožena stranka navaja, da gre na podlagi navedenih določb 37. člena Sporazuma z BiH za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. To pa hkrati pomeni, da tožnica po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njene invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - neobveščanje delavca o izostanku – dolžnost obveščanja
Tožnik je predlagal pritegnitev izvedenca medicinske stroke, vendar le v zvezi s svojo sposobnostjo za delo v spornem obdobju, kar pa za odločitev v sporu (upoštevajoč razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi) sploh ni pomembno. Tudi v reviziji tožnik izvedbe dokaza z izvedencem ne povezuje z nezmožnostjo obveščanja delodajalca o razlogih svoje odsotnosti, temveč z njegovo sposobnostjo za delo v tem obdobju. S tem ponovno zgreši bistveno vprašanje in spregleda, da redna odpoved iz krivdnega razloga ne temelji na njegovem neupravičenem izostanku, temveč dejstvu, da tožene stranke po 3. 1. 2012 ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
družinska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožnici pravico do družinske pokojnine na podlagi sporazuma med BiH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe tretjega odstavka 36. člena sporazuma z BiH, zaradi katerih po uveljavitvi sporazuma tožnica ni bila upravičena do odmere družinske pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki ne glede na to, da je pokojni tožničin mož del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.
Ker Vrhovno sodišče ni odločilo o zahtevah četrte in pete tožnice za povrnitev stroškov postopka sodnega varstva, je to storilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če toženka v reviziji ne navede zneska, za katerega šteje, da je sodišče tožniku previsoko odmerilo odškodnino, vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ni opredeljena. To pa je enak položaj, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, zato je taka revizija nepopolna.
odgovornost države – odgovornost društva - izbrisani – povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega stanja; za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: o škodi in o storilcu, kar pa ni pogojeno z vedenjem o storilčevi odgovornosti oziroma o podlagi njegove odgovornosti. Tveganje pravočasne ocene, da je škodno ravnanje protipravno, nosi oškodovanec.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
UPRAVNI SPOR - JAVNI USLUŽBENCI - ZAPOSLOVANJE - JAVNI ZAVODI
VS1014487
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-1, 78, 78/1, 82. ZJU člen 1, 1/2-2, 5, 5/1, 22, 27, 60, 65, 65/5. ZUJIK člen 45, 45/2. ZDR člen 2, 6, 204, 204/5.
javni uslužbenci - javni zavod - uporaba določb ZJU, ZDR, ZUJIK - postopek izbire na prosto delovno mesto višje knjižničarke - prepoved diskriminacije - sodno varstvo - odškodninska odgovornost - tožba neizbrane kandidatke - tožba se zavrže - ni sodne pristojnosti - stvarna pristojnost
Čeprav se je tožnica v pritožbi zoper obvestilo o neizbiri sklicevala na določbo petega odstavka 204. člena ZDR, pa je iz dejanske podlage v tožbi in tožbenega zahtevka jasno razvidno, da ne uveljavlja odškodnine zaradi diskriminacije na podlagi navedene določbe, ampak na podlagi 65. člena ZJU, česar pa, ker ne gre za postopek javnega natečaja za uradniško mestno, ne more storiti, zato za obravnavo njene tožbe ni pristojno niti delovno (niti katero drugo) sodišče.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. SPZ člen 8, 48.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe - protispisnost
Toženec je s tem, ko je postal lastnik predmetne nepremičnine (na kateri stoji tudi brunarica) z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe z dne 12. 10. 2007, sklenjene s prodajalcem Banko, pri čemer glede brunarice ni dokazal, da bi bilo dogovorjeno drugače, je tožnik postal lastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi brunarice (8. člen SPZ).
Toženec z vlaganji (oporni zid, premestitev in nabava nove cisterne) ni bil v ničemer obogaten, zato ni dolžan ničesar plačati (prvi odstavek 48. člena SPZ), saj je nepremičnino kupil po izvršenih vlaganjih tožnika (ki jih je tožnik opravil, ko je bila lastnica nepremičnine še Banka, torej tudi brez toženčevega soglasja), po načelu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da je kupil nepremičnino z vsemi sestavinami in pritiklinami.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.