ZPP člen 80, 81, 339, 339/2, 339/2-11, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Dopuščena revizija o vprašanju ali je sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru pravilno sklepalo o obstoju pritožbenega razloga iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
ZGD člen 461, 462, 462/1, 463, 463/1-1, 478, 478/1, 529, 529/1. ZGD-1 člen 528, 530, 530/1-1, 530/2, 545, 545/1.
dopuščena revizija - koncern – dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – razlogi za odpoklic – poslovne odločitve člana poslovodstva
V primeru dejanskega koncerna je treba presojati utemeljenost odpoklica člana poslovodstva odvisne družbe z vidika, ali razlogi, s katerimi je utemeljen odpoklic, izvirajo iz poslovnih odločitev, ki jih je član uprave sprejel samostojno ali pa iz tistih odločitev, ki jih je sprejel po navodilih (tudi neformalnih) obvladujoče družbe. Nevzdržno bi bilo stališče, da lahko obvladujoča družba doseže odpoklic direktorja odvisne družbe iz utemeljenih razlogov zato, ker je ravnal po njenih navodilih, ki so bila za odvisno družbo škodljiva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006812
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-6. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (šesta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nižji stroški pravdnega postopka – prebivališče prič – sedež pooblaščenca – sedež pravdne stranke
Okoliščina, da izvršilno sodišče pri odločitvi o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru ni upoštevalo pravila o splošni krajevni pristojnosti, v skladu s katerim bi bilo za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, sama po sebi še ne pomeni, da bi se postopek pred tem sodiščem tudi očitno lažje opravil.
Sporni izvid ni bil izdelan za potrebe te pravde. Pridobil ga je končni kupec (hrvaško podjetje C. d. o. o), ki je podvomil v kvaliteto dobavljene barve. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je v obravnavanem primeru nastopila situacija, ko je zasebni dajalec mnenja delal po strankinih navodilih in v njeno korist. Prav ta položaj, v katerem bi lahko bilo ogroženo načelo kontradiktornosti, pa varuje (prej omenjena) praksa Vrhovnega sodišča.
Za razliko od zmote po 46. členu OZ gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Pravilno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je prevaro mogoče storiti tudi z zamolčanjem dejstev, ki jih ima stranka dolžnost razkriti. Zgolj to, da tožena stranka tožeči stranki ni izrecno predstavila vseh podatkov (ki so se kasneje izkazali za relevantne), še ne pomeni, da je ravnala z naklepom, da bi tožečo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tožeči stranki je namreč dala možnost, da dokumentacijo pregleda, kar kaže na to, da ji podatkov, ki so iz nje izhajali, ni imela namena prikriti.
ZFPPIPP člen 46, 271 - 275. ZPP člen 367a, 367a/1.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe
Revizija se dopusti glede vprašanje: Al
i je v stečajnem postopku glede na pravila ZFPPIPP možno izpodbijati ravnanje stečajnega dolžnika, ki je v tem, da je stečajni dolžnik enega izmed svojih upnikov v celoti poplačal na način, da je podal navodilo svoji hčerinski družbi, da naj iz svojega premoženja poplača tega njegovega upnika (torej upnika stečajnega dolžnika), hčerinska družba pa je to navodilo upoštevala ter terjatev svoje matične družbe (torej stečajnega dolžnika) poplačala, po izvedbi navodila pa je stečajni dolžnik izvedena ravnanja hčerinske družbe priznal kot izpolnitev svojega dolga do upnika.
- Ali ima naročnik kontragarancije do upravičenca iz kontragarancije kakršenkoli zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR?
- Ali ima naročnik kontragarancije po tretjem odstavku 1087. člena ZOR pravico zahtevati od upravičenca iz kontragarancije znesek, prejet na podlagi kontragarancije, na podlagi kakršnihkoli ugovorov naročnika kontragarancije iz osnovnega posla, katerega stranka ni upravičenec kontragarancije?
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti
Sodišče mora ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upoštevati sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 48, 48-1, 55, 55/2, 103, 136. URS člen 22.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - enako varstvo pravic - kršitelj - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Z novim prvim odstavkom 42. člena ZP-1 je zakonodajalec določil procesno predpostavko za začetek postopka (hitri ali redni sodni postopek) in ne novega dodatnega zastaralnega roka.
Če se hitri prekrškovni postopek ali redni sodni postopek v primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s prekrškom ni bil seznanjen, ne bosta začela v predpisanem 30 dnevnem roku, bodo podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki bodo izključile postopek o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006818
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420, 520/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Odločitev Višjega sodišča, ki je pri odločitvi o razveljavitvi sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo razloge zamude roka za predložitev dokazila, dejstvo, da se je storilka prijavila takoj, ko je to bilo mogoče in se, v času do odločanja o pritožbi rehabilitacijskega programa tudi že udeležila, ni nezakonita.
spor o pristojnosti – odločanje v sporu o pristojnosti
V primeru nasprotujočih si mnenj več sodišč ni mogoče zagovarjati stališča, da bi pravnomočen sklep enega sodišča s svojo vsebino (o tem, katero od sodišč je pristojno za odločanje) zavezoval druga sodišča. Če nastopi kompetenčni konflikt namreč o njem odloči v sestavi sodišč hierarhično gledano višje sodišče: to je (v sporu med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja) višje sodišče oziroma (v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste) Vrhovno sodišče (25. člen ZPP).
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
Za vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002399
ZPP člen 98, 98/5, 350, 350/2. URS člen 15, 25.
pravica do pravnega sredstva – dovoljenost pritožbe – zastopanje pravne osebe – pooblastilo – član uprave družbe – predsednik uprave družbe – odvetnik - meje preizkusa pooblastila kadar pravdno stranko v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem zastopa isti odvetnik - zavrženje pritožbe – načelo sorazmernosti
Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil laično revizijo, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je njegova revizija nedovoljena. Takšna pa je tudi iz razloga, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga iz 490. člena ZPP
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006813
ZP-1 člen 57, 57a, 57a/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 6.
pravice obrambe – plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – opis dejanskega stanja - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nasilno in drzno vedenje – identiteta oškodovanca
Z očitkom, da je storilec žalil in grozil neidentificirani osebi, pri čemer izjava te osebe predstavlja edini dokaz v postopku, ni bil zamejen niti historični dogodek, ki je bil predmet obravnavanega prekrškovnega postopka, niti storilcu ni bila dana možnost učinkovite obrambe.
ZIZ člen 108, 197, 207, 207/3. SPZ člen 136, 147, 147/3, 147/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - vrstni red poplačila terjatev - zastavna pravica na nepremičnini dolžnika - trenutek pridobitve zastavne pravice - razdelitveni narok - posledice izostanka z razdelitvenega naroka - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku
Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.
Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga zahtevkov – seštevanje vrednosti spornega predmeta - odgovornost za obveznosti - poroštvo – aktivni družbenik izbrisane družbe – porok in glavni dolžnik po ZFPPod - solidarni dolžniki - zakoniti sosporniki - nujni sosporniki - pravni interes za varstvo tuje pravice - res iudicata - zamudne obresti
Solidarni dolžniki so le navadni materialni sosporniki.
Tožeča stranka bo lahko s tem, ko je v novem sojenju pridobila izvršilni naslov še zoper prvega toženca, ki je sporni znesek dolžan plačati solidarno z A. A., dosegla poplačilo terjatve tako iz premoženja prvega toženca kot iz premoženja A. A. Ko pa bo terjatev poplačana, bosta lahko prvi toženec ali A. A. v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev že prenehala. Tožeča stranka se torej zaradi izvršilnega naslova, ki ga je izposlovala v tem sojenju, ne bo mogla poplačati dvakrat.
Zgolj na drugi stopnji zvišana kazen, ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, ki so pred tem zadoščale za odreditev hišnega pripora, ni zadosten razlog za odreditev pripora.