POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016527
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPN člen 6, 6/2.
dopuščena revizija – družbena lastnina - promet z nepremičninami – prenos pravice uporabe - pojem druge civilno pravne osebe po ZPN – sindikat ustanovljen po sprejemu amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS (1974) ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (1976), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.
OZ člen 190, 193, 195. ZPP člen 299, 313, 313/1, 313/2, 313/3, 378, 380, 380/1.
neupravičena pridobitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - obseg vrnitve - vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo - vrnitev odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti - pošteni prejemnik - pošteni pridobitelj - kondikcija - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - obvestilo o vloženi reviziji – dobra vera pridobitelja - pravno mnenje - zamudne obresti - zavarovalnica - izplačilo zavarovalnine - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - odpadla pravna podlaga - vrnitev koristi
Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma oškodovancu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
Plačilo, ki je dano zgolj zato, da se dolžnik izogne prisilni izvršbi in ko dolžnik očitno ne pristaja na prikrajšanje (kar je očitno v primeru, ko dolžnik plača, obenem pa vlaga izredno pravno sredstvo) je izenačeno s plačilom, ko si dolžnik ob plačilu izrecno pridržuje pravico zahtevati nazaj. Kdor je v dobri veri odškodnino prejel in jo nato v dobri veri porabil, koristi pa nima več, denarja ni dolžan vrniti. Če pa ob porabi izplačane odškodnine ni bil v dobri veri (ni bil pošten prejemnik), za vračilo ne odgovarja po obogatitvenem, temveč po vrnitvenem načelu. Še vedno se bo sicer lahko skliceval na okoliščino, da vračilo ni več možno zaradi zunanjega dogodka (npr. da je prejeti znesek ukraden), ne pa na okoliščino, ki izvira iz njegove sfere (npr. da je prejeti denar zapravil, podaril).
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanjem na dejstva, ki jih ocenjuje drugače, kot je to pri izbiri kazenske sankcije storilo sodišče, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve materialnega kazenskega zakona ampak uveljavlja le razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZRPPN člen 1, 26, 26/2, 59. ZOR člen 111, 117. ZZD člen 206, 248.
prisilni prenos nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba namesto razlastitve – odprava odločbe o razlastitvi - izpodbojnost kot sankcija nerealizacije razlastitvene podlage
Kadar je prenos lastninske pravice oziroma razlastitev izpeljana s pravnim poslom, sankcija, ki je predpisana v drugem odstavku 26. člena ZRPPN (odprava odločbe) smiselno ustreza izpodbojnosti. S potekom specialnega roka dveh let od izdaje razlastitvene odločbe oziroma smiselno od sklenitve pogodbe namesto razlastitve prične teči rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe, ki je določen v 117. členu ZOR.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pojem objekta - povezanost s tlemi - pojasnjevalna norma
Pri presoji zakonskih pogojev za objekt iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je treba upoštevati tudi pojasnjevalno določbo 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne glede na to, da je bila novela ZGO-1D, s katero je bila v ZGO-1 dodana navedena pojasnjevalna določba, objavljena in je začela veljati po pravnomočnosti izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta. Določba 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč zgolj tehnične narave in pomeni le razčlenitev oziroma pojasnitev dopolnilne narave zakonsko določenega pogoja „povezanosti s tlemi“ iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne posega pa v zakonsko ureditev, saj ne pomeni spremembe zakonskega pogoja „povezanosti s tlemi“.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZON člen 105. ZTNP-1 člen 13, 13/1-19.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja - Triglavski narodni park - gradnja počitniškega objekta - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo naravovarstvenega soglasja. V tej odločbi pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na to, da iz v postopku ugotovljenega dejanskega stanja (ki ga v reviziji glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče izpodbijati) izhaja, da ima revident prijavljeno stalno bivališče v Ljubljani in da je zahteval izdajo naravovarstvenega soglasja za pomožni bivalni objekt, revident samo z navedbo: „da je načrtoval, da se bo v objekt vselil“, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - začasna odredba - zelo hude posledice - izkazano opravljanje gospodarske dejavnosti- ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje ni presodilo, ali bi že okoliščina, da mora tožnik na podlagi izpodbijane odločbe zapustiti Republiko Slovenijo, ob tem, da je verjetno izkazal, da v Republiki Sloveniji opravlja gospodarsko dejavnost in iz nje pridobiva tudi plačo, zanj pomenila težko popravljivo škodo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006808
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - odgovornost lastnika vozila
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – formalne predpostavke - nepopolna vloga – priloge – dokazne listine kot priloge predloga za dopustitev revizije - preizkus dogovorjenega prava - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ne more preveriti pomembnosti prvega pravnega vprašanja, ki ga zastavlja predlagateljica, saj v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije razpolaga le s tistimi listinami, ki jih predlogu priloži predlagateljica sama. Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, in splošnih pogojev ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, tako ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
Dejstva, da je tožeča stranka pred sklenitvijo pogodbe toženi stranki predložila strukturo cene, iz katere je izhajala tudi višina dobička na enoto nalepke, ni mogoče prezreti. Tožeča stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim prizadevanjem v tej pravdi, ni bilo pravno pomembno, ne more uspeti (venire contra factum proprium). Glede na jasno prikazano strukturo cene na nalepko, s tem pa tudi predvideni dobiček na enoto nalepke, se je tožena stranka na višino tako predvidenega dobička tožeče stranke na enoto nalepke lahko upravičeno zanesla in ga je v tej višini ob razdrtju pogodbe tudi upravičeno lahko pričakovala oziroma nanj računala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – postopek proti mladoletniku
Kriterija oz. testa ene objektivne in ene subjektivne okoliščine kot temelja ugotovitve obstoja ponovitvene nevarnosti ni mogoče razumeti v smislu mehanične oziroma popolne separacije med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami. Raznolikost inkriminiranih konkretnih dejanskih stanov narekuje ugotovitev, da so v objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, hkrati vsebovane tudi okoliščine subjektivne narave, ki zadevajo storilca (na primer surovo ravnanje z žrtvijo, storitev dejanja na grozovit način, kaže na težo storjenega kaznivega dejanja, hkrati pa tudi na osebnostne lastnosti oziroma nevarnost storilca kaznivega dejanja).
ZPP člen 135, 135/4, 277, 277/2, 318, 318/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 5, 6.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravdna stranka s sedežem v tujini - vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosila za vročitev - pristojnost - določitev pristojnosti – lex fori
Ker slovensko sodišče ni zahtevalo posebnega načina vročanja, je bila vročitev opravljena na način, ki je po pravu Republike Belorusije predpisan za vročanje listin osebam, ki prebivajo na njenem ozemlju. Zato dejstvo, da sodišče v Minsku načina vročitve na Potrdilu ni označilo, na pravilnost vročitve ne vpliva.
Postopkovna pravila so vezana na pravni red sodišča, ki v zadevi sodi (lex fori).
pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča – pogodba o delu – podjemna pogodba - oblika pogodbe – časovno odložene obveznosti – povrnitev vlaganj - obličnost - konvalidacija – teorija realizacije - pretežna izpolnitev obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že izreklo (sodba III Ips 40/2008 z dne 23. 1. 2012), da „pretežnost izpolnitve“ predstavlja pravni standard, katerega konkretizacija pri časovno odloženih obveznostih ne more biti samo količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. Preprečevanje takšnega ravnanja pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. In še, da je pomembna okoliščina, da sta obe stranki določeno časovno obdobje izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je stranka lahko upravičeno zanesla, da (druga) stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Pri takšni razlagi pojma „pretežnost izpolnitve“ se je sodišče sklicevalo tudi na načelo vestnosti in poštenja.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe – ugotovitev nesklepčnosti tožbe na drugi stopnji sojenja - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku - dolžnost odprtega sojenja na drugi stopnji
Ko na manjkajoče trditve in dokaze v svoji vlogi opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v takem primeru pričakuje, da so ji bila ta opozorila znana. To še toliko bolj velja za pritožbeni postopek, v katerem se pričakuje večja procesna skrbnost strank kot ob vložitvi tožbe. Že iz tega razloga odprto sojenje na drugi stopnji v obravnavanem primeru ni bilo potrebno.