ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi uvedlo formalni dokazni pravili s tem, ko je reklo, da bi toženka, da bi dokazala svoje trditve, morala predložiti pisni dokaz, in s tem, ko je priče
štelo za neverodostojne zgolj zaradi njihovega sorodstvenega razmerja s toženko, in s tem storilo bistvene kršitve določb pravnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016478
OZ člen 355. ZPP člen 367a, 367a/1. SZ-1 člen 71.
dopuščena revizija – etažna lastnina – skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija skupnosti etažnih lastnikov – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – zastaranje – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je skupnost etažnih lastnikov v obravnavani zadevi aktivno legitimirana za izterjavo stroškov obratovanja, plačila v rezervni sklad in investicijskih stroškov in (2) ali mesečni obračuni za plačilo mesečnih stroškov obratovanja večstanovanjske stavbe predstavljajo terjatve po 355. členu Obligacijskega zakonika, za katere velja enoletni zastaralni rok.
ZZZDR člen 5a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/1, 408, 412, 412/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otroka
Sodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP).
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0016481
Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 5. 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS člen 6, 6-1.
dopuščena revizija - odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - kraj škodnega dogodka - pasivna legitimacija Slovenskega odškodninskega združenja - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZOZP glede pasivne legitimacije tožene stranke?“
Sodišče Evropske unije je s sklepom C-541/11 z dne 17. 1. 2013 razsodilo, da je treba določbo 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa, da pa mora pred pravdo odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vprašanje, ki ga zastavlja predlagateljica, ni konkretno in natančno, kršitve, ki jih zatrjuje, pa nimajo z izpodbijanim sklepom nobene povezave, pač pa naj bi jih sodišče storilo v drugih sodnih postopkih. Takšen predlog je nepopoln.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve - kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zadržanje zastaranja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljenost predloga, ker ne gre za nerešeno pravno vprašanje.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 11/2008 že zavzelo stališče, da je za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – spor iz družinskih razmerij – dodelitev otroka – sorodnik strank v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Zatrjevana možnost posredovanja v korist toženke s strani osebe, zaposlene na sodišču, bi pri javnosti lahko vzbudila vtis pristranskosti pristojnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZTLR člen 70, 70/2, 70/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - zunajknjižno priposestvovanje - protiknjižno priposestvovanje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je imel tožnik sporno nepremičnino v posesti 8 let revidentovo pravno vprašanje o pravilnosti presoje tožnikove dobrovernosti, ni relevantno za odločitev v obravnavani zadevi. Tožnikova priposestovalna doba namreč v nobenem primeru ne bi potekla (drugi in četrti odstavek 70. člena ZTLR), zato tudi obravnavanje revidentovo vprašanje ne bi vplivalo na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi.
ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-10. ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 76a. ZJC člen 8, 8/5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 35. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 127b. Slovenski računovodski standardi (2006) standard 18, 18/15, 18/16. Mednarodni računovodski standardi standard 11. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 199, 199-1a.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - pogodba o gradbenih delih - koncesijska pogodba - storitev opravljena - obdavčljivi dogodek - obnova javnih cest - javna služba - vzdrževanje javnih cest - praksa SEU
Če je s koncesijsko pogodbo zajetih več storitev, to še ne pomeni, da gre za enotno storitev. Izvajanje storitve na podlagi koncesijske pogodbe pomeni le to, da je občina revidentki podelila pravico opravljati navedene storitve javne službe v tej obliki, kar pa na obdavčenje ne vpliva. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja, da so obnovitvena dela v pogodbi natančno opredeljena (katere ceste, kakšen obseg) in tako ločena od drugih storitev. Ne glede na zgornje ugotovitve pa se Vrhovno sodišče strinja z revidentkino navedbo, da če so v konkretni pogodbi podane posebne okoliščine, se lahko več storitev šteje za enotno storitev. Pri tem pa se upošteva gospodarski vidik transakcije.
Enotno plačilo za vse storitve in način plačila ne predstavlja take vrste posebnih okoliščin in ta glede na določbe pogodbe ni bila cilj pogodbenih strank oziroma gospodarski razlog pri sklenitvi pogodbe, da bi lahko vse storitve, dogovorjene v koncesijski pogodbi, šteli za enotno storitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavanem primeru pravilno odločeno, da se med prihodke za leto 2010 upoštevajo dejansko opravljena obnovitvena dela v letu 2010 ter pravilno odmerjen DDV, saj so storitve obnove javnih cest ločene gradbene storitve in se ne štejejo vse storitve po koncesijski pogodbi kot enotna storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče posebnih okoliščin, ki bi narekovale enotno obravnavo, ni našlo, enotna obravnava storitev pa ne izhaja iz veljavne ureditve, niti iz sklenjene koncesijske pogodbe in tudi ne iz narave posameznih storitev po pogodbi.
pogodba o nakupu poslovnega deleža družbe – vrednost družbe – cena predmeta pogodbe – višina kupnine – predložitev listine – edicijska dolžnost stranke
Ker tožnik kot prodajalec ni dokazal, da je vrednost družbe višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v pogodbi, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006725
ZP-1 člen 15, 56, 56/3, 156, 156-1, 156-4. ZPrCP člen 74, 74/8, 74/9. ZDCOPMD člen 37, 37/2, 37/3.
razlogi o odločilnih dejstvih - voznik - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška
Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška.
Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.
denacionalizacija - dovoljena revizija - čas podržavljenja - odločba o podržavljenju dopolnjena in nato razveljavljena - odločilna odločba, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis - status podržavljenih zemljišč - obseg pritožbene presoje v upravnem postopku
Tožena stranka je lahko odpravila prvostopenjsko odločbo v celoti, saj jo je (kljub konkretnemu ugovoru nepravilne določitve odškodnine le za nepremičnini parc. št. 39 in 11) s pritožbo v celoti izpodbijal tudi SOD. Z ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja časa podržavljenja (1. 1946), kot je to vprašanje rešil prvostopni organ (1954), pa tudi ni prekoračila meje pritožbene presoje po prvem odstavku 242. člena ZUP/86, ki je relevanten za odločanje tožene stranke (in ne 247. člen ZUP), saj se na podlagi 6. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporablja v postopkih denacionalizacije, SOD pa je v pritožbi nedvomno izpodbijal čas podržavljenja.
Vrhovno sodišče se strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje (kot je to revidentki pojasnilo že v sodbi I U 1744/2010 z dne 15. 11. 2011), da je tožena stranka odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, upravičeno štela kot akt podržavljenja, in sicer: da iz te odločbe jasno izhaja, da se na podlagi tč. c) 6. člena in 9. člena v zvezi s 3., 4. in 13. členom Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji smatrajo za razlaščena vsa revidentkina zemljiška posestva na območju LRS, med drugim last upravičenke - tožnice, navedene so vložne številke nepremičnin, ki so bile podržavljene, in skupna površina za posamezne vložne številke ter tudi, katera zemljišča se revidentki pustijo v lasti. Iz odločbe, št. 15/48 iz leta 1948, pa izhaja, da se prej povzeta odločba popravlja oziroma dopolnjuje z zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki razlaščenih zemljišč, tudi s spornimi zemljišči. Prav tako pa so bili na podlagi odločbe iz leta 1946 v zvezi z odločbo iz leta 1948 izvedeni zemljiškoknjižni vpisi. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz vseh navedenih odločb o podržavljenju izhaja, da sta bili revidentki z odločbo iz leta 1946 podržavljeni tudi sporni parceli.
Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016483
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča?
Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“