ZDR člen 43, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 5, 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - prisotnost psihoaktivnih substanc – vpliv psihoaktivnih substanc - - psihofizična sposobnost za delo - zagotovitev varnih delovnih razmer
Ugotovljeno je bilo, da je bil test prisotnosti psihoaktivnih substanc v organizmu opravljen pred prihodom na delo, z zaslišanjem priče pa je sodišče utemeljeno raziskalo tudi vprašanje, ali so bile te substance prisotne še po prihodu na delo eno uro kasneje. Priča je to potrdila, revident pa ni navedel nobenega dejstva, in ga ne navaja niti v reviziji, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da zaradi poteka časa eno uro po pregledu v telesu ni bilo več prisotnosti psihoaktivnih substanc oziroma njihovega vpliva. Zato je tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da prav zapis tožene stranke v zadnjem odstavku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 20. 12. 2006 jasno kaže, da je bila tožena stranka pripravljena s tožnikom še naprej nadaljevati delovno razmerje, sicer na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, vendar z namenom, da mu še naprej zagotavlja tudi sredstva za preživljanje in socialno varnost. To ne predstavlja izpolnitve pogoja za izredno odpoved po prvem odstavku 110. člena ZDR.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - plačilo odškodnine - cesija
Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega.
predlog za dopustitev revizije - prekluzija - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta tožbi priložila izvedensko mnenje pridobljeno pred konkretno pravdo, ki ga je sodišče pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage. Specifikacija vlaganj predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kakršne mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti.
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 25, 25/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/1.
stroški postopka - priznavanje stroškov stranki z interesom - primerna uporaba ZPP - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Zakonodajalec v 25. členu ZUS-1 (niti s kakšno drugo določbo) ni izrecno uredil povračila stroškov stranki z interesom (v primeru njenega uspeha v upravnem sporu), zato je za povračilo stroškov stranki z interesom treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu.
V odgovoru na tožbo, ki ga je pritožnica vložila (še kot) stranka z interesom, stroškov ni opredeljeno navedla, ampak je pod navedbo stroškov navedla samo: sestava odgovora na tožbo in 20 % DDV, s tem pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila zahtevi po jasni opredelitvi stroškov, zato ji teh ni mogoče priznati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja z navajanjem členov, kršitev pa ne konkretizira, Vrhovno sodišče njihovega obstoja ne more preizkusiti.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega obravnavanja - materialna škoda - rok za odločitev sodišča
Tožnika imata zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče bo odločalo o njuni tožbi zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo ne glede na morebitno izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Njun pravni interes na ugotovitev, ali je izpodbijana odločba zakonita ali ne, z morebitno izvršitvijo odrejenih ukrepov ne bo prenehal.
Že po sami naravi stvari so inšpekcijski postopki hitri, vodenje inšpekcijskih postopkov pa je v javnem interesu in tožnika se ne moreta uspešno sklicevati na potek oziroma trajanje drugih postopkov.
Zakon res ne zahteva dokaza o višini škode, kot opozarjata tožnika, mora pa biti težko popravljiva škoda, ki je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana. Tožnika pa nista z verjetnostjo izkazala, da bi ti stroški (njihov del, ki se nanaša na objekte iz izpodbijane odločbe) zanju predstavljali težko popravljivo škodo (finančno breme).
zadolžnica - pravna narava zadolžnice - trditveno in dokazno breme - podlaga pogodbene obveznosti - causa - dopustnost podlage - veljavnost podlage - izročitev zadolžnice - funkcija zadolžnice
Z zadolžnico obveznost ne nastane, ampak je zadolžnica le dokazna listina. Njena funkcija je v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Zadolžnica je zapis, s katero dolžnik potrjuje (priznava) svojo obveznost do upnika; je dokazna listina o obstoju dolga. Obveznost plačila torej ne izvira iz zadolžnice, temveč iz zaveze za izpolnitev obveznosti, in sicer da bo (kot je zatrjeval tožnik) družba B., d. o. o., plačala tožniku opravljene storitve v obdobju od julija 2001 do 27. 8. 2002, vsebinsko opredeljene v pogodbi z dne 15. 1. 1999. Zato bi tožnik moral dokazati temelj obveznosti, saj je treba ugotoviti pravno podlago, da lahko sodišče ugotovilo, ali je bila takšna zaveza veljavna ali ne.
Predlagatelj izkazuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka storjeno pred sodiščem prve stopnje, ki pa jo je saniralo že sodišče druge stopnje. Predlog zato ni utemeljen.
predlog za dopustitev revizije - leasing – razveza pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.
Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike).
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.
Sodišče lahko dopusti intervencijo le v primeru, če intervenient poda izjavo o vstopu v pravdo. Služnostni upravičenec V. M. intervencije sploh ni predlagal in zato sodišče o dopustitvi intervencije ni moglo odločati. Zato v reviziji zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru ne more biti podana.
Neposredni zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo. Vrhovno državno tožilstvo ima tako prav, ko opozarja, da zastara po pravilih 352. člena OZ za odškodninske terjatve oziroma po pravilih 353. člena, če gre za odškodninsko terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 360. ZPNačrt člen 14. ZIN člen 5.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj – ukrep gradbenega inšpektorja – neodvisni izvedenec - strokovni pomočnik - (učinkovita) pravica do sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Tudi v primeru, da izvršitev odločbe lahko pomeni nevarnost uvedbe stečaja, morajo biti izkazane posebne kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot težko popravljivo škodo.