Za odločanje o obstoju pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, to je o takoimenovani ponovitveni nevarnosti, pravna opredelitev kriminalne dejavnosti obdolženca, zaradi katere je bil zoper njega odrejen pripor in uvedena kazenska preiskava, ni pomembna.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – direktni naklep - hujša kršitev delovnih obveznosti
Odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni podan, če direktni naklep kot eden od znakov kaznivega dejanja ni bil ugotovljen.
V obravnavanem primeru imamo situacijo, ko si nasproti stojita na eni strani zahteva nadrejenega (sicer ne izrecno izražena, pač pa pričakovana), naj delavec opusti nadzor, in na drugi strani delavčeva dolžnost vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Reakcija tožnika s kazensko ovadbo je bila morda res skrajni ukrep, vendar pa glede na nenavadne okoliščine in posledice, ki bi nastale, če bi se tožnikov sum izkazal za upravičenega, ne nerazumna. Vsekakor pa ne taka, da bi mu bilo mogoče očitati hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006013
ZPP člen 319, 359.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepoved reformatio in peius - res iudicata - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Pravno naziranje sodišča iz prejšnjega sojenja, ki ni bilo zajeto v izreku sodne odločbe, ne postane pravnomočno. Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Razlogi dejanske ali pravne narave, ki niso zajeti v izreku, torej ne postanejo pravnomočni.
Če postane pravnomočen samo izrek, je razumljivo, da je treba tudi vprašanje, ali je sodišče kršilo prepoved reformatio in peius, presojati izključno s primerjavo izrekov sodnih odločb.
Dejanskega stanja, ki je podlaga za priznanje pravic pri odločanju o priznanju pokojnine in njeni odmeri, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljale dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
Določba 220. člena ZPP se nanaša na primere, v katerih že izdana odločba ne obsega odločitve o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in ne na primere, ko že izdana odločba predstavlja oziroma vsebuje odločitev o edinem predmetu oziroma vseh predmetih postopka, pa naknadno pride le do ugotovitve, da bi o istem predmetu moral organ, ki je odločal, upoštevati še dodatna dejstva ali bi moral drugače upoštevati že znana dejstva. Dopolnilna odločba tudi ne omogoča naknadnega dopolnjevanja razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila že predmet postopka.
Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci (kar določa 43. člen ZMEPIZ) sama po sebi - izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - sodelovanje sindikata - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - posebno varstvo pred odpovedjo - varstvo invalida
Iz ZDR ne izhaja obveznost posvetovanja s sindikati že pred odločitvijo o ukinitvi nočne izmene kot razlogu za prenehanje potreb po delu delavcev, temveč obveznost obveščanja o tem.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, saj so kriteriji po tej zakonski določbi navedeni primeroma, torej so možni tudi (povsem) drugi kriteriji, ki so bili v tem primeru sporazumno dogovorjeni. Kolektivna pogodba za kovinsko industrije Slovenije ne določa kriterijev, torej tožene stranke glede kriterijev ni mogla zavezovati.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 100. člena ZDR, po katerem imajo pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem, saj tudi ne navaja, da bi zdravstveno ali socialno stanje sploh prišlo v poštev pri določitvi primerljivih delavcev, ki imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve - torej da bi ob določitvi presežnih delavcev z upoštevanjem kriterijev tožene stranke socialni položaj sploh lahko vplival na presojo o tem, da bi po izčrpanju kriterijev, ki so bili določeni, prav zaradi tega tožnica lahko obdržala zaposlitev v primerjavi z ostalimi delavci.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov
V predmetnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica pričakovanih delovnih rezultatov ni dosegala, saj je bila njena povprečna storilnost v opazovanem obdobju 84%. S tem se je uvrstila pod kritično mejo 85%, kot jo je določila tožena stranka. Poleg tožnice sta se pod to mejo (v tožničini skupini) uvrstili še dve delavki. Revizijsko sodišče soglaša z materialnopravnim izhodiščem sodišča druge stopnje, da odpoved iz razloga nesposobnosti ni nezakonita samo zato, ker ni podana najbolj nesposobnemu delavcu, torej tistemu, ki v največji meri ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, zaradi česar bi moral zaposlitev ohraniti delavec, ki prav tako (le v manjši meri) ne dosega teh rezultatov. Pomembno pa je, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana prav tožnici in ne eni od zgoraj navedenih dveh delavk, ki sta se prav tako uvrstili pod kritično mejo, zaradi nedopustnega razlikovanja med tožnico in tema dvema delavkama v smislu 6. člena ZDR.
URS člen 14. ZTuj-2 člen 4, 4/2, 55, 55/1-5. ZUS-1 člen 32, 84, 84/2, 89, 92.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu - prekrški
Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.
neupravičena pridobitev - zastaranje – zastaralni rok - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Zahtevki iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca. Do tega prehoda pa v obravnavanem primeru ni prišlo že z zaključkom vlaganj v sporno nepremičnino. Lastništvo sporne nepremičnine je namreč tudi po dograditvi ostalo v lasti očeta (prvega tožnika in toženke), koristi od investicij pa so uživali vsi, ki so živeli v sporni nepremičnini. Zato dokler je bil lastnik sporne nepremičnine oče, ni bilo podlage za obogatitveni zahtevek. V trenutku očetove smrti pa je imel prvi tožnik možnost uveljavljati zoper sodediče povrnitev svojih vlaganj v sporno (zapustnikovo) nepremičnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sodni zaostanki
Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da preobremenjenost sodišča ne predstavlja samostojnega razloga za delegacijo pristojnosti v zvezi z določbo 67. člena ZPP.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna neprištevnost - vedenjske motnje - organska cerebralna oškodovanost - ogrožanje zdravja in premoženja - ustreznost zavoda – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Okoliščina, ki izhaja iz podatkov, da je eden od tožencev sodnik višjega sodišča, ki je pritožbeno sodišče za pristojno prvostopenjsko sodišče, in ki je v isti stavbi kot pristojno prvostopenjsko sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča samo po sebi ni tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu prvostopenjskemu sodišču.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZDavP-2 člen 208.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna izvršba
Namen zakonske določbe, ki določa kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic (po drugem odstavku 223. člena KZ-1) ni, da bi razlikovala med postopkom davčne in sodne izvršbe, temveč sankcionirati tista ravnanja storilca, ki v postopku prisilne izvršbe prepreči upnikovo poplačilo terjatve.
OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 7, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1. ZGD člen 233, 233/1. ZGD-1 člen 236, 236/1. ZM člen 12, 12/1.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti – načelo realizacije - konvalidacija - pogodba o prenosu vrednostnih papirjev - vrednostni papir - indosament – oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - obseg revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev trditvene podlage - dokazni standardi - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni potrebe po pisni obliki darilne pogodbe, če so bile delnice ob daritvi že vpisane na ime obdarjenca, ki je lahko odtlej z njimi prosto razpolagal (prvi odstavek 538. člena OZ).
Tožena stranka dopuščeni reviziji ni priložila ne predloga za dopustitev revizije in ne sklepa o dopustitvi revizije. Revizija je zato nepopolna, kar je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, obširno npr. v sklepu II Ips 410/2010.
Za nastanek pogodbe je potrebno soglasje volj o njenih bistvenih sestavinah. V teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. Kaj so stranke hotele, pomeni ugotavljanje njihove volje in torej pomeni dejansko vprašanje, prav tako tudi, ali je volja sploh obstajala.
Revidentovo razlogovanje, da pomanjkanje predpisane obličnosti pomeni pomanjkanje soglasja volj in ima s tem za posledico neobstoj pogodbe, je napačno. Obstoj soglasja volj in s tem sklenitev obeh spornih pogodb je ugotovilo sodišče druge stopnje in je, kot je to pojasnilo revizijsko sodišče, na to ugotovitev vezano. Veljavnost in obseg učinka sklenjenih pogodb glede na predpisano obličnost in ugotovljeno pomanjkanje te predpostavke, pa je drugo vprašanje, ki ga revizija ne načenja.
povrnitev premoženjske škode - vrednost nepremičnine – ustanovitev služnosti v javno korist - zmanjšana vrednost nepremičnine zaradi služnosti – izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - prodaja nepremičnine zaradi manjvrednosti – navadna škoda – nastanek škode – zapadlost – višina škode – odsvojitev nepremičnine med pravdo – dopuščena revizija
Parcela tožnikov je postala manjvredna takoj, ko je tožena stranka izvršila poseg vanjo. V primerih zmanjšanja premoženja, predvsem navadne premoženjske škode, škoda nastane, ko se premoženje zmanjša.
Ker se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (186. člen ZOR), sta tožnika že tedaj pridobila zahtevek za povračilo škode, za toženo stranko pa je nastala dolžnost povzročeno škodo povrniti. Okoliščina, da sta tožnika po nastanku škode nepremičnino prodala, na ugotovitev obsega škode ne more vplivati. Ob izhodišču, da škodo lahko predstavlja le znesek, za katerega je lastnik poškodovano stvar prodal ceneje, bi privedlo do nevzdržne situacije, ko lastnik, ki poškodovane stvari ne bi nikoli prodal, nikoli ne bi mogel dokazati višine prikrajšanja.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
mandatna pogodba – dogovor o nagradi – višina nagrade - oderuštvo
Tožnika trditev v zvezi z obstojem subjektivnih elementov oderuštva nista podala.
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje nagrade, ker niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 779. člena OZ. Drugi tožnik je namreč sprejel odločitev o nagradi po tem, ko je bil seznanjen z vsem delom, ki ga je opravila toženka in tudi kvaliteto opravljenih storitev.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev
Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Življenje je pestro in ponuja številne primere, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Primere iz sodne prakse je zato treba presojati kritično in z upoštevanjem vseh okoliščin posamičnega primera. Dejstvo, da tožnik in zapustnica nista bivala skupaj oziroma sta skupaj preživljala le vikende, še ne izključuje obstoja zunajzakonske skupnosti. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno nista živela skupaj, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi po 12. členu ZZZDR (lahko) izpolnjeni.