ZDRS člen 14, 40, 40/1, 40/4. URS člen 8, 56, 56/1. ZUP člen 4, 218, 218/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 8, 9.
pridobitev državljanstva
Tožena stranka se ob kršenju otrokovih pravic (otrokove koristi so glavno vodilo) - po določbah ustave Republike Slovenije, konvencije ZN o otrokovih pravicah, zakona o državljanstvu Republike Slovenije in 1. odstvka 218. člena ZUP (odločba bi morala biti izdana v 2. mesečnem roku) - v zvezi z zahtevo njegovih staršev za pridobitev slovenskega državljanstva za otroka in ob kasnejši pridobitvi tega državljanstva enega izmed staršev, ne more uspešno sklicevati na načelo zakonitosti (4. člen ZUP) po tem, ko je med upravnim postopkom otrok, postal polnoleten in ne more avtomatično reševati njegove vloge ob izpolnitvi polnoletnosti po 40/I člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Sodišče, enako kot tožena stranka v lokacijskem postopku, presoja predloženi dokaz (zemljiškoknjižni izpisek) o razpolaganju z zemljiščem le z vidika, ali je investitor z njim dokazal, da ima pravico gradnje na zemljišču, na katerem želi graditi. Postopka oddaje stavbnega zemljišča in vprašanja zakonitosti vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo upravni organ ne presoja.
Tožnik, ki je ozemlje Republike Slovenije zapustil z nekdanjo JLA, ni dejansko živel v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
Državljan druge republike, ki je na začasnem delu v ZRN, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva RS po 1. odstavku 40. člena ZDS.
ZPPSL člen 125, 127, 127/2, 12, 115, 99/1, 125/3, 8, 8/4. ZPP (1977) člen 333, 212, 212/4, 215, 215/1. ZIP člen 50, 50-8, 50-11.
ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - izvršilna listina - pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - razlogi za prerekanje terjatve upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilno listino
Z ugotovitveno tožbo po 2. odst. 127. čl. ZPPSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati, ali (ne)obstoji terjatev, za katero je upnik pred uvedbo stečajnega postopka pridobil izvršilni naslov.
Zavrnitev tožbe, ker tožnica v Republiki Sloveniji dejansko ves čas po 23.12.1990 ni živela (eno leto je živela v Republiki Srbiji kot civilna oseba, zaposlena v JA).
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v RS in zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena.
Omajanost razmerja ni tolikšna, da je postalo skupno življenje neznosno. Odnosi med strankama že pred sklenitvijo pogodbe niso bili vzorni, pogodbeni stranki pa bi morali že ob sklenitvi pogodbe računati s tem, da bo med njimi prihajalo do prepirov, zaradi katerih medsebojni odnosi ne bodo idealni.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00345
ZD člen 214, 214/2-6. ZPP (1977) člen 321, 322, 40, 40/2, 382, 382/3, 392. ZTLR člen 20, 43.
sodna poravnava - dedni dogovor - predmet sodne poravnave - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - nasprotna tožba - revizija - dovoljenost revizije - označena vrednost spornega predmeta
Sporazum med navzočimi strankami zapuščinskega postopka, ki je vnešen v sklep o dedovanju, se lahko nanaša tudi na predmet, ki ne sodi v zapuščino. Presoja dovoljenosti revizije v sporu po 3. odst. 382. čl. ZPP, ki se je začel 12.3.1984.
Po 104. členu zakona o dohodnini se lahko odloži le plačilo akontacij davka od dohodkov iz dejavnosti, ne pa tudi plačila že dospelih obveznosti. Glede na določbo 2. odst. 15. člena zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur. l. RS, št. 48/90) se določbe o odlogu plačila davčnih obveznosti, ne morejo uporabiti tudi za odlog plačila prispevkov.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - pogoji - kratkotrajna zakonska zveza
Pri odločanju o pravici do preživnine je treba kompleksno upoštevati premoženjske in socialne razmere zakonca, ki zahteva preživnino, in oceniti, kako je nanje vplivala sklenitev in razveza zakonske zveze. V konkretnem primeru je šlo za kratkotrajno zakonsko zvezo. Toženkine pridobitne zmožnosti se niso spremenile. Pri takem položaju plačevanje preživnine ne bi bilo v skladu z namenom citirane zakonske določbe.
Načelno stališče, sprejeto na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 30. in 31.10.1984 v Beogradu o najvišji obrestni meri pogodbenih obresti, ki bo še uživala sodno zaščito, ni več uporabno.
Sodišče pazi po uradni dolžnosti, da so vloge strank v slovenščini, ali s slovenskim prevodom. Če tega ne stori, je to lahko samo relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka takrat, če je ta okoliščina vplivala, ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je bila tožeča stranka, ki je sedaj odvetnica, zaposlena kot pripravnica in strokovna sodelavka pri pritožbenem sodišču (del. razmerje ji je prenehalo cca leto in pol pred vložitvijo tožbe), ni tehten razlog v smislu 68. člena ZZP. Tehten razlog za delegacijo tudi ni dejstvo, da je bil pooblaščenec tožene stranke osem let pred vložitvijo tožbe sodnik pritožbenega sodišča.
Če tožeča stranka - carinski zavezanec - ni redno plačevala carine za začasno uvoženo blago so po 1. odst. 314. čl. CZ dani pogoji, da se ne odobri podaljšanje roka za vrnitev blaga v tujino.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Ker sta toženi stranki napeljali hidrofor in vodovodno napeljavo preko zemljišča tožeče stranke na podlagi dogovora, ki ni bil časovno omejen, tožeča stranka pa si pravice do preklica tudi ni pridržala, sklenjenega dogovora ni mogoče opredeliti kot prekaristično razmerje, ki je prenehalo najkasneje z vročitvijo tožbe tožencema.