upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sodbo PRp 328/2024 z dne 3. 4. 2024, ki jo izpodbija tožnik s tožbo v tem upravnem sporu, je izdalo Višje sodišče v Kopru v okviru svojih na podlagi Ustave Republike Slovenije (126. člen) z zakonom, to je ZS in ZP-1 določenih pristojnosti. Navedena sodba torej spada med odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za upravni akt, ki bi se glede na določbe (2. in 3. člena) ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - ogrožanje varnosti - resna grožnja za javni red ali javno varnost - kršitev javnega reda in miru
Kršitve so bile take narave (grožnja s smrtjo varnostniku in žalitve le-tega v vinjenem stanju, neupoštevanje njegovih navodil in odredb, nespoštljivo ravnanje s hrano, glasno razburjanje, pozivanje varnostnika k pretepu zunaj varovanega območja) in intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red.
Ni dvoma, da je bilo z omejitvijo gibanja tožnika na prostore Centra za tujce, poseženo v njegovo osebno svobodo oziroma da ta ukrep pomeni omejitev izvrševanja njegove pravice do svobode (ki jo varujejo 19. člena Ustave, 6. člen Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 5. člen EKČP).
Sodišče pritrjuje sklepu toženke, da je ob zgoraj opisani dinamiki kršitev tožnika v azilnem domu, ukrep omejitve gibanja na območje Centra za tujce ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo tožnik s svojimi ravnanji predstavlja za varstvo osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda. Večkratna opozorila varnostne službe pri tožniku niso zalegla, s kršitvami je torej nadaljeval, šlo pa je za hujše kršitve (varnostniku je grozil s smrtjo). Tako je jasno, da se lahko le z ukrepom omejitve gibanja tožnika na Center za tujce, zagotovi cilj varstva osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda.
Zgolj navedba materialnega predpisa (5. člena GZ in s tem tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki omogoča izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa brez gradbenega dovoljenja za gradnjo in prijave začetka gradnje), brez opravljene presoje, ali gre res za dela, izvedena zaradi izvrševanja izrečene inšpekcijske odločbe, oziroma za vzdrževalna dela, kot je to v upravnem postopku zatrjeval in še vedno zatrjuje tožnik, tako za zahtevan standard obrazložitve iz 214. člena ZUP ne zadošča, še zlasti upoštevajoč že pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljane ugovore.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 25. 6. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
Tožnik pravilno opozarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je davčni organ prišel do zaključka, da naj bi tožnik tudi po odsvojitvi družbe A., d. o. o. z dne 15. 10. 2016 ostal edini pooblaščenec za upravljanje s transakcijskim računom te družbe in na podlagi česa je sklepal, da je ravno tožnik tisti, ki je iz transakcijskega računa te družbe v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018 brez pravne podlage dvigoval denarna sredstva.
ZP-1 člen 51, 51/2, 46, 46/1. ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
odločba o prekršku - odprava odločbe o prekršku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
Tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primerih opustitve izdaje upravnega akta, to je odločitve, s katero bi organ v okviru izvrševanja upravne funkcije odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020 in I Up 121/2021 z dne 25. 10. 2021). Pravno upoštevna opustitev odločanja, ki ima lahko za posledico vložitev tožbe zaradi molka, namreč nastopi le ob predpostavki, da obstoji obveznost organa, da z upravnim aktom odloči o strankini zahtevi.
omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - nevarnost pobega - tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu
Sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je omejitev gibanja (kot poseg v pravico do osebne svobode) v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (test legitimnosti), je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti). Sodišče na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, in dokazov, ki jih je v soglasju s strankama pridobilo po njenem zaključku, ugotavlja, da je odločitev tožene stranke, ki je presodila, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena, pravilna in zakonita. Ukrep omejitve gibanja je bil tožniku odrejen zaradi nevarnosti pobega, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 11. 12. 2023. Ker je bila tožba vložena osebno pri naslovnem sodišču šele v torek dne 12. 12. 2023, je bila vložena prepozno. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - davčna goljufija
Sodišče sodi, da tožnik pri obravnavanih poslih ni bil dobroveren in je vedel pri kakšnih poslih sodeluje, zato davčni organ pravilno ni priznal pravice do odbitka DDV v zvezi s temi posli. Tudi po mnenju sodišča tožnik ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, da utajo davka prepreči.
ZVDAGA člen 2, 54. ZUP člen 144, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
arhivsko gradivo - varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva - javnopravna oseba - vpis v register - posebni ugotovitveni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Upravna organa dejanskega stanja v zadevi nista ugotovila na podlagi dejstev ali dokazov, ki bi jih predložila tožnica, ali pa na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so upravnima organoma znana, prav tako stanja stvari nista ugotovila na podlagi uradnih podatkov, s katerimi bi razpolagala. Ravno nasprotno - upravna organa sta tekom upravnega postopka aktivno pridobivala različne informacije in dokumentacijo, ki se nanaša na delovanje tožnice in njena pogodbena razmerja, odločitev v zadevi pa sta sprejela na podlagi analize posameznih delov te dokumentacije, ki je po njunem stališču pokazala, da tožnica opravlja javno službo. Takšno ravnanje upravnih organov po presoji sodišča bistveno presega okvire, v katerih je v skladu s 144. členom ZUP dopustno izvesti skrajšani ugotovitveni postopek.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nejasna vloga - nepopolna vloga - formalno nepopolna prijava
Kadar iz prošnje ni jasno razvidno, v zvezi s katero zadevo prosilec želi brezplačno pravno pomoč, je dolžan organ prosilca v skladu z določbo prvega odstavka 66. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZBPP opozoriti na pomanjkljivost prošnje in ga pozvati, naj odpravi nejasnost tako, da organu v postavljenem roku sporoči, na kateri postopek se prošnja nanaša. Ob tem lahko organ prosilca tudi pozove, naj predloži kakršnakoli (dodatna) listinska in druga dokazila, za katera oceni, da mu bodo v pomoč pri opredelitvi zadeve oziroma pri odločanju o prošnji.
Organ za BPP pa prošnje tožnice po njeni dopolnitvi ne bi smel zavreči kot nepopolne tudi zato, ker je bila tožnica v pozivu v skladu z določbo 67. člena ZUP poučena, da bo njena prošnja zavržena, če v postavljenem roku ne bo predložila zahtevanih listin. Pozivu je tožnica v roku v celoti sledila. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti predloženih listin (njihove delne nečitljivosti) zato organ prošnje ne bi smel zavreči, ne da bi tožnico pred tem pozval, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivost predložene kopije listin tako, da v določenem roku predloži novo, čitljivejšo kopijo listin, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZMZ-1 člen 52, 52-1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 29, 29/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - načelo nevračanja - zaslišanje - glavna obravnava
Tožnik že v upravnem postopku ni uspel izkazati, da ima zahtevek, ki ni očitno neutemeljen ("arguable claim") glede pravice iz 3. člena EKČP oziroma 4. člena ali člena 19(2) Listine, in enako velja tudi za upravni spor - ko gre (zgolj) za zatrjevani ugovor o stanju revščine v primeru vrnitve v izvorno državo.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo priporočeno po pošti vložil šele 10. 4. 2024 (navedeno izhaja iz zaznamka uradne osebe sodišča v uvodu tožbe), je tožba glede na prekluzivni 30-dnevni rok vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da se je toženka vsebinsko opredelila do vseh razlogov, zaradi katerih namerava tožnik vložiti ZVZ, in za vsak razlog posebej v smislu 24. člena ZBPP utemeljila, zakaj meni, da dodelitev BPP ni razumna. V tem smislu se je toženka vsebinsko opredelila tudi v delih, v katerih je tožnik BPP zaprosil za odgovor na vlogo VDT in posvete. Izpodbijano odločbo je toženka v celoti utemeljila z razumnimi in jasnimi razlogi, tako v dejanskem kot tudi v pravnem smislu, svojo odločitev pa je postavila (še) v okvir stališč Ustavnega sodišča in ESČP, kar sodišču v celoti omogoča presojo njene zakonitosti. Neutemeljen je zato (sicer posplošeni) tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Zgolj dejstvo, da je tožnik ZVZ (dejansko) vložil, še ne pomeni, da je s tem samodejno upravičen do BPP zanjo, saj se BPP po določbah ZBPP prosilcu dodeli, če izpolnjuje vse s tem zakonom določene pogoje, vključno s t.i. objektivnim pogojem, ki ga ureja 24. člen ZBPP, kar je pravilno tožniku pojasnila že toženka. Glede na to, da tožnik za dodelitev BPP ne izpolnjuje navedenega pogoja, so brezpredmetne tožbene navedbe, ki se nanašajo na materialne pogoje za dodelitev BPP. Tudi v tem delu je toženka tožniku pravilno pojasnila, da v zadevi (niti) ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP, saj morata biti za dodelitev izpolnjena oba pogoja kumulativno (t.i. objektivni in t.i. subjektivni oziroma materialni pogoj).
Sodišče se s tem ne strinja in sodi, da čakanje na pojasnilo FURS-a na vprašanje glede izpolnjevanja REK obrazca, za kar je v zadevi šlo, ni razlog za odstop od splošnega pravila glede roka za plačilo davčnega odtegljaja, kot ga določa prvi odstavek 283. členu ZDavp-2. Takšne posledice na tek roka ne določa nobena določba ZDavP-2, sodišče pa se tudi ne strinja, da bi v okoliščinah konkretnega primera to zahtevalo načelo vestnosti in poštenja ter načelo pomoči po 7. členu ZDavP-2. Davčni odtegljaj se obračunava po sistemu samoobdavčitve, kot tudi pomemben del ostalih davčnih obveznosti (prvi odstavek 49. člena ZDavP-2).
Tožnik se je sam odločil oddati obračun davčnega odtegljaja kot obračun po izteku roka in ne po postopku samoprijave, posledično je tudi na njegovi strani razlog, da so mu bile obresti obračunane po 95.a členu ZDavP-2 v povezavi s 96. členom ZDavP-2.
Sodišče torej sodi, da je bil tožnikov zahtevek na stornacijo in vračilo obresti upravičen, saj obveznost za plačilo teh obresti (neodvisno od tega, ali jih je bil tožnik dolžan plačati) niso bile izračunane in določene v obračunu davčnega odtegljaja oziroma v odmerni odločbi. Šele odmerna odločba bo predstavljala ustrezen izvršilni naslov, tožnik pa bo imel možnost pritožbe na to odločbo.Odločba bo vsebovala tudi ustrezno obrazložitev glede materialnopravne podlage za obračun obresti, s čimer bo odpravljena tudi nejasnost glede materialnopravne podlage za njihov obračun.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka - uporaba Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Ker je tožena stranka izdala novo odločbo šele po tem, ko je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu in po tem, ko jo je sodišče pozvalo k dostavi spisa zadeve ter k morebitnemu odgovoru na tožbo, sodišče ocenjuje, da je bila tožba v predmetni zadevi potrebna.
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz petega odstavka 25. člena ZUS-1, saj z novoizdanim upravnim aktom ni bilo dokončno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče je zato o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in odmerilo stroške skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje prošnje
Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se tožnica na navedeni poziv ni odzvala v celoti (predložila je izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP ne pa tudi podatka o tem, ali je bila v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah že napotena na pravdo), njene prošnje po povedanem ni mogoče opredeliti kot nepopolno vlogo ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.
Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je tako mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov in če je imel davčni zavezanec v postopku možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja strank).
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - zakoniti zastopnik
Besedilo določil drugega in šestega odstavka 14. člena ZDRS je takšno, da v tem specifičnem primeru pridobitve slovenskega državljanstva za mladoletnika ne dopušča neke diskrecije ali širokega polja proste presoje upravnemu organu. Samo pogoja iz tretje in četrte zgoraj navedene alineje sta v treh elementih nekoliko manj določna, in sicer da otrok in starš živita "skupaj", da živita (skupaj) "neprekinjeno" v RS ter da (skupaj) živita v RS "vsaj" eno leto. Vse ostalo ne pušča nobenega polja proste presoje za pristojni organ. Določba drugega odstavka 14. člena ZDRS je jasna, da se obdobje neprekinjenega življenja šteje vsaj eno leto "pred vložitvijo prošnje", ne pa kakšno drugo obdobje, kot je obdobje po vložitvi prošnje in do odločitve prvostopenjskega ali drugostopenjskega organa.
Tožena stranka pa je mimo besedila drugega odstavka 14. člena ZDRS in člena 3(1) Konvencije ZN o otrokovih pravicah za neprekinjenost življenja v RS upoštevala obdobje po vložitvi prošnje do odločitve pristojnega organa, kar je nezakonito.