Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa člen 42, 42/1, 42/1-3, 46.
varnost železniškega prometa
46. člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa glede določbe stroškov zavarovanja določa drugače, kot se je do tega vprašanja opredelilo sodišče prve stopnje, ki je vknjižilo možnost sporazuma o višini stroškov. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da v primeru, če sporazum o višini stroškov zavarovanja ni bil dosežen, tožeča stranka sama ni bila upravičena določiti višine stroškov zavarovanja.
ZPPSL člen 111, 111/I, 111, 111/I. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
dovolitev izvršbe - začetek stečajnega postopka
Ob uporabi določil 111. člena prvega odstavka ZPPSL ni mogoče dovoliti izvršbe zoper dolžnika, zoper katerega je bil pravnomočno začet stečajni postopek, čeprav je bil vložen izvršilni predlog pred začetkom stečajnega postopka, saj se začne izvršba šele z izdajo sklepa o izvršbi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00977
ZZK-1 člen 3, 3-5, 31. SZ člen 18. ZPP člen 337.
nepremičnina - identifikacijski znak nepremičnine - pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Zemljiško knjižni vložek je le zbirnik nepremičnin, sklep o dedovanju pa mora vsebovati parcelne številke, nepremičnina je namreč glede na določbo 18. čl. Stvarnopravnega zakonika prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Po določbi 31. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-I) pa mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis (kar sklep o dedovanju je), označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak nepremičnine pa je v primeru zemljiške parcele parcelna številka in oznaka katastrske občine (5. tč. 3. čl. ZZK), torej ne vložna številka.
Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".
Na višino pravdnih stroškov ne vpliva med pravdo plačana akontacija zahtevane terjatve, temveč je v odvisnosti le od dosojene glavnice in vsakokratne sporne vrednosti ter s tem uspeha v posamezni fazi postopka.