ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 207, 207/1, 207/2, 207, 207/1, 207/2.
začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka
V času trajanja prekinitve postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče prve stopnje pa je kljub takšnemu določilu pravdno dejanje opravilo, ker je dne 9.1.2003 izdalo sklep, s katerim je upniku naložilo, da mora v roku 8 dni plačati tam navedeni znesek predujma. Ker ima prekinitev postopka skladno s 1. odst. 207. čl. ZPP posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja, to pomeni, da 8-dnevni rok, ki je bil upniku s strani sodišča prve stopnje dodeljen za plačilo predujma, ni začel teči po vročitvi tega sklepa upniku dne 17.1.2003 oz. sklep z dne 9.1.2003 ni imel pravnega učinka in ga bo pridobil, ko bo sodišče prve stopnje sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka vročilo upniku (4. odst. 208. čl. ZPP).
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča, da je izkazano objektivno slabo finančno stanje dolžnika (objektivna nevarnost - stanje), temveč tudi ravnanje dolžnika (subjektivna nevarnost - delovanje), ki kaže na bodočo onemogočeno ali oteženo uveljavitev terjatve. Objektivno slabega finančnega stanja in s tem objektivno slabih možnosti za izterjavo ni mogoče opredeliti za dolžnikovo aktivno onemogočanje izterjave.
delovno razmerje - suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Šteje se, da je disciplinski postopek začet, ko je pristojni organ delodajalca podal zahtevo za začetek disciplinskega postopka, ne pa ko je bila zahteva vročena disciplinski komisiji.
Delavec je dolžan po zaključku bolniškega staleža priti na delo k delodajalcu, vendar pa mora biti delavcu, ki ima status invalida, zagotovljena vrnitev na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ. Če mu delodajalec ustreznega dela ne zagotovi in v zvezi s tem ne izda ustreznega sklepa, je odsotnost delavca po zaključku bolniškega staleža opravičena.
sklenitev delovnega razmerja - delovno mesto - strokovna izobrazba
Ustrezna smer strokovne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta "knjižničar" je v skladu z ZOFVI VII. stopnja strokovne izobrazbe - univerzitetni diplomirani bibliotekar, ne pa profesor pedagogike.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja (zaradi prisilne poravnave), izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je brez pravne podlage. V času sprejema izpodbijanega sklepa niso obstajali razlogi zanj, takšen sklep pa ne more konvalidirati kasneje, ko pride do izpolnitve pogojev za njegovo izdajo.
Tožnik lahko vloži ugotovitveno tožbo, če ima pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oz. neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz tega razmerja ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. Če je dajatveni zahtevek že zapadel (v konkretnem primeru pa tudi zastaral), je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, ki ga stranka uveljavlja z ugotovitveno tožbo, ne pa zavreči tožbe.
ZDR (1990) člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - pooblaščenec
Delavec ima zakonsko pravico, da ga na disciplinski obravnavi zastopa pooblaščenec. Delodajalec pooblaščenca delavca na sejo ni vabil, delavec pa ni privolil v obravnavanje v njegovi odsotnosti, zato je obravnavo zapustil. Kljub temu je disciplinska komisija odločala, s čemer je absolutno kršila določbe postopka.
prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravnina
Delavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
ZDDO člen 15, 36, 15, 36. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
letni dopust - sodelovanje sindikata - postopek pri delodajalcu - bistvena kršitev določb postopka
Onemogočanje sodelovanja delavca v ugovornem postopku oziroma onemogočanje sodelovanja sindikata v zadevi, v kateri delodajalec odloča o dolžini letnega dopusta delavca, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Za odločanje o višini letnega dopusta za zahtevnost dela je relevantno, na katero delovno mesto je delavec razporejen (36. člen ZDDO).
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme - vnovčljivost premoženja
Tožeča stranka je na transakcijske račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive. Ker ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so ti prilivi bili, je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi omogočala ugoditev predlogu.
Iz izjave o premoženjskem stanju je razvidno, da tožeča stranka določeno premoženje ima (sredstva v aktivi bilance stanja znašajo 47.701.045,00 EUR). V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 81, 76, 76/1, 81.
začasna odredba - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - stvarna pristojnost
Podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, kljub vpisu podružnice v sodni register. Podružnica sicer sme opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba, vendar pa ni sposobna biti stranka, ker ni pravna oseba. Če je tožena podružnica tujega podjetja, gre vendarle za odpravljivo napako, v skladu z določbo 81. člena ZPP. Sodišče mora še pred odločanjem o začasni odredbi postopati v skladu z 81. členom ZPP in tožeči stranki s sklepom odrediti odpravo pomanjkljivosti, ki bodo omogočale, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu tožnice za prepoved izvedbe izbrisa podružnice tožene stranke iz sodnega registra, kar se zaznamuje v sodnem registru okrožnega sodišča splošne pristojnosti. V tem delu bi delovno sodišče moralo predlog za izdajo začasne odredbe zavreči.
razlika v plači - pripoznanje dolga - solidarnostna pomoč- smrt ožjega družinskega člana - enako obravnavanje delavcev
Tožena stranka s tem, ko je tožniku s kasnejšo pogodbo o zaposlitvi priznala višji osnovni količnik, ni pripoznala tožbenega zahtevka. Izjava o pripoznavi dolga mora biti jasna, določna in brezpogojna, tako da se z njo jasno izraža dolžnikova volja, da dolg pripozna.
Tožena stranka je tolmačila in izvrševala kolektivno pogodbo širše in izplačevala zaposlenim delavcem solidarnostno pomoč zaradi smrti ožjega družinskega člana tudi v primeru, ko le-ti niso živeli skupaj in jih niso preživljali. Tožena stranka ob takšni praksi neutemeljeno (po nasprotni tožbi) zahteva od tožnika povrnitev izplačane solidarnostne pomoči, saj je dolžna vse zaposlene obravnavati enako.
ZGD člen 293, 293/1, 293/3, 515, 515/1, 516, 516/2, 516/4.
delničarji - pravica delničarja do informiranosti
Da bi delničarji družbe, ki bo udeležena pri pripojitvi, lahko učinkovito uresničevali svoje članske pravice - glasovanje na skupščini družbe, jim je ZGD zaradi pomembnosti predmeta odločanja (o soglasju k pripojitveni pogodbi) v 516. členu omogočil temeljitejše informiranje tudi izven skupščine in sicer pred skupščino tako z opredelitvijo listin, s katerimi naj bodo seznanjeni, kot tudi načina seznanitve bodisi zgolj z vpogledom v te listine, bodisi z izročitvijo prepisov teh listin.
Navedeni način informiranja delničarjev je izjema od splošnega načela iz 1. odst. 293. člena ZGD, da delničarji potrebne informacije (pomembne za presojo predmeta dnevnega redna skupščine), lahko dobijo le na skupščini družbe. Zato je logično, da je pravica delničarjev do njihovega informiranja izven skupščine po 516. členu ZGD z izvedbo skupščine, na kateri se je odločalo o soglasju k pripojitveni pogodbi, izčrpana.
V primeru spora se najemna pogodba za stanovanje odpoveduje sodno. Dokler obstaja najemna pogodba, od najemnika ni možno zahtevati izselitve iz stanovanja.
Ker sta tožnici opravljali delo v Republiki Sloveniji, zanju veljajo predpisi Republike Slovenije po določbi 1. člena ZDR, enako kot je veljalo v čas sklenitve delovnega razmerja tožnic, ko je še obstajala SFRJ. Ker je bilo delovno razmerje sklenjeno v Republiki Sloveniji in ker se je v Republiki Sloveniji tudi opravljalo, ni bilo potrebno uporabiti določb Zakona o ureditvi kolezije zakona o s predpisi drugih držav v določenih razmerjih.
ZVrt člen 40, 58, 58/1, 58/2, 40, 58, 58/1, 58/2. ZDR člen 75, 75-6, 75-7, 75, 75-6, 75-7.
pogodba o zaposlitvi
Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita.