pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Pridržanje v zaprtih oddelkih pomeni poseg v človekovo svobodo, zato je tak poseg dopusten le kot skrajni ukrep socialna izoliranost in morebitno še tako neobičajno vedenje pridržanca še ne daje podlage za prisilno pridržanje.
zavarovalna pogodba - izguba kritne pravice - spor majhne vrednosti
Sodba se v postopkih v sporih majhne vrednosti ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da ne verjame tožencu, da ni zaznal, da je trčil v drugo vozilo, zato je zaključilo, da je odšel s kraja dogodka in se izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. S tem pa je kršil določbe zavarovalne pogodbe, kateri sestavni del so pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0 95).
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka zaradi ograje, ki jo je okoli vrta postavila tožena stranka, ni mogla izvrševati posesti na tak način, kot je to vse vseskozi počela.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 157, 154, 154/1, 154/3, 157.
stroški postopka - umik tožbe
Pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka ima umik tožbe za povrnitev nepremoženjske škode zaradi tožnikove smrti enak pravni pomen, kot če tožnik s tem delom zahtevka ne bi uspel. Tožnik, ki tožbo umakne, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Prenehanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode zaradi oškodovančeve smrti namreč ni mogoče enačiti z izpolnitvijo zahtevka.
odškodnina - nesreča pri delu - poravnava - bodoča škoda
Za veljavnost pogodbe o poravnavi ni odločilno, ali je bilo zdravljenje tožnika že končano in ali je bila vsa škoda v celoti ugotovljena. Odločilnega pomena za poravnavo je prava volja strank, ki pri sklepanju pogodbe o poravnavi zaradi škode, pristaneta na kopromis tudi s tem, da se odrečeta ugotavljanju višine škode in stopnje odgovornosti strank.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev v drugo podjetje - stroški postopka
Spor zaradi prehoda delavca k drugemu delodajalcu prevzemniku je potrebno šteti za spor o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato je potrebno pri odločanju o stroških postopka upoštevati 2. odst. 22. čl. ZDSS.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Zaposlitev delavca, ne da bi se sklenila (pisna) pogodba o zaposlitvi, ne pomeni "nedopustne sile", saj celo ZDR predvideva obstoj delovnega razmerja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri izdaji začasne odredbe v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je relevantno ravnanje delodajalca ob odpovedi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj naj se z začasno odredbo prepreči samovoljno ravnanje oziroma uporaba sile. V primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi razlog za izdajo začasne odredbe ne more biti delavčev status v času trajanja delovnega razmerja, ampak je relevantno ravnanje delodajalca, zaradi katerega je delavec ostal brez zaposlitve in posledično bodoča grozeča škoda, saj je le-to mogoče preprečiti.
Vsakemu delavcu, ki ostane brez zaposlitve, nastaja škoda zaradi brezposelnosti. Vendar pa mora predlagatelj začasne odredbe tudi izkazati, da je škoda težko nadomestljiva. Škoda, ki nastane zaradi nenadne brezposelnosti, sama po sebi še ni nenadomestljiva, saj bo v primeru uspeha v pravdi tožnica imela možnost za nazaj uveljavljati vse pravice iz delovnega razmerja.
V primeru zatrjevanja obstoja pogoja po 3. alinei 2. odstavka 272. člena ZIZ mora predlagatelj začasne odredbe izkazati tako posledice na strani delodajalca, kot na svoji strani, kajti le tako jih sodišče lahko pretehta in ugotovi ali pogoj obstoji.
Tudi v primeru delovnega razmerja pripravnika za določen čas lahko pride do preoblikovanja v delovno razmerje za nedoločen čas na podlagi 1. odstavka 18. člena ZDR, če ostane na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati.
res iudicata - zavrženje tožbe - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Če stečajni upravitelj terjatev prizna in je ne prereka nihče izmed upnikov, ima procesno dejanje stečajnega upravitelja enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar. V stečajnem postopku priznana terjatev je tako res iudicata, zato je potrebno zavreči tisti del tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev že priznane terjatve.
odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnine
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR.
Če toženec - samostojni podjetnik v času vročanja vabil na glavno obravnavo še ni izbrisan iz registra podjetnikov, hkrati pa sodišču (po vročitvi tožbe) tudi ne sporoči spremembe naslova, sodišče postopa pravilno, ko tožencu vroča pisanje na naslovu, navedenem v registru.
Če se postopek pred sodiščem kljub spremenjeni sestavi senata ne prične znova, je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 1. točki 2. odst. 339 čl. ZPP.
Mednarodna pristojnost sodišča R Slovenije v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti med tožnikom - tujim državljanom in toženo stranko - tujo pravno osebo, po ZUKZ ni podana, če je škoda nastala izven ozemlja R Slovenije.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-4, 100, 100/1, 100/1-4.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - ocena poskusnega dela
Zgolj navedba (v sklepu o prenehanju delovnega razmerja), da je bila delavka spremljana v času poskusnega dela, in da je bilo poskusno delo negativno ocenjeno, ne zadošča za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Tudi v primeru, če je poskusno delo tožnice neformalno spremljal direktor tožene stranke, bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici izdati pisno oceno poskusnega dela.
razveza ali sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine
Če je bil obseg jemanja vzorcev za toženo stranko prevelik, bi ta lahko, ob ustrezni pripravljenosti nasprotne stranke, dosegla spremembo pogodbe v smislu zmanjšanja števila odvzetih vzorcev (tako: 4. odst. 133. čl. ZOR). In če pripravljenosti nasprotne stranke za spremembo pogodbe ne bi bilo, bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, če bi izkazala, da zaradi spremenjenih okoliščin na njeni strani, ne more uresničiti namena pogodbe.
mladoletnik - sojenje v nenavzočnosti - zagovornik
Pritožba nima prav, da je bilo mladoletniku sojeno v nenavzočnosti, saj je sodišče prve stopnje le ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 480. člena ZKP in ko je bil pri izvajanju teh dokazov navzoč njegov zagovornik. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je mladoletnika odstranilo z obravnave za čas, ko so se obravnavali njegova duševna razvitost, okolje in razmere, v katerih živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Pri takšni odstranitvi, čeprav začasni, mora biti sodišče posebej pozorno na morebitno dejstvo, da mladoletnik nima zagovornika, saj tudi v postopku proti mladoletniku navzočnost zagovornika ni vedno obligatorna. V takšnih primerih bi odstranitev mladoletnika pomenila kršitev pravice do obrambe in s tem relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 372. člena ZKP ter kršitev njegovih ustavnih pravic v smislu 29. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je mladoletnik A. P. ves čas postopka imel zagovornika, mu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa ni bil sojen v nenavzočnosti, saj je bil z obravnave le odstranjen iz že zgoraj navedenih razlogov.
Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki pritožbe ne strinja. Opisano dejanje, ki se očita mladoletnku, ima vse znake očitanega kaznivega dejanja. Mladoletniku se očita, da je skupaj z ml. T. D. neupravičeno zaradi nadaljnje proizvodnje in neupravičene prodaje kupil konopljo - 8 sadik z namenom, da jih goji in jih nato proda odvisnikom. Pri tem dejanju je potrebno izhajati iz določbe 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami (ZPPPD - Ur. l. RS, št. 108/99), ki določa v prvem odstavku, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, 2. člen omenjenega zakona pa v prvem odstavku določa, da so prepovedane droge rastline ali.... Uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
kolektivni delovni spor - dogovor o stavkovnih pravilih - zakonitost stavke - izjava o načinu opravljanja del in nalog med stavko
Za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, je pristojen minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo.
Stavka je nezakonita, če stavkovna pravila niso bila dogovorjena, ker ni bila podana izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko.
transformacija delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi
Delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tako da ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), in s tem nastopijo razlogi po 54. členu ZDR.
Dejstvo, da je pooblaščenec delavke več kot 30 dni po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, naslovil na delodajalca zahtevek za odpravo kršitev, na podlagi katerega je delodajalec pooblaščencu v vednost poslal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na pravico zahtevati sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR nima nobenega vpliva. V primeru dejanskega prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, mora delavec namreč zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR in ne voditi postopka po določbi 2. odstavka 204. člena ZDR. Delavec si z izbiro postopka po 2. odstavku 204. člena ZDR ne more odpreti roka za sodno varstvo.