V 3. odstavku 201. člena ZOR so upravičenci do odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega našteti taksativno, zato bratom in sestram takšna odškodnina ne pripada.
opis kaznivega dejanja grdega ravnanja mora v konkretnem delu obtožnega predloga vsebovati navedbo tistih pravnorelevantnih dejstev, ki konkretizirajo vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, ne le izvršitvenega ravnanja (brcanje, porinjenje), temveč tudi nastale prepovedane posledice, torej kako se je pri konkretnem oškodovancu kazala prizadetost duševne ali telesne celovitosti.
Katere dokaze bo sodišče izvedlo, je odvisno od njegove materialnopravne presoje, katera sporna dejstva so pomembna za odločitev.
Toženec je odgovoren za nastalo škodo zaradi nemožnosti uporabe vozila, saj tožniku približno poldrugo leto ni izročil ustrezne listine za prenos lastništva na prodanem vozilu, zaradi česar tožnik vozila ni mogel registrirati in posledično tudi ne uporabljati.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSK00979
ZOR člen 897, 953, 897, 953. ZPP člen 212, 212.
zavarovalna pogodba
Tožnik mora kot zavarovanec dokazati, da je prišlo do nastopa zavarovalnega primera - nezgode, pojem nezgode pa je opredeljen v 5. čl. Pogojev. Nezgoda v smislu 5. čl. Pogojev je nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo in ima za posledico okvaro zdravja oz. invalidnost. Obveznost zavarovalnice v smislu 7. tč. 1. odst. 9. čl. Pogojev je izključena, če do poškodbe pride v pretepu ali fizičnem obračunavanju. Izključitvene razloge iz 7. tč. 1. odst. 9. čl. Pogojev mora dokazati toženka, ki se nanje sklicuje,
Obligacijski zakonik v členu 1060 določa, da se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je ob takšni zakonski določbi, celotno razmerje (vključno z obrestnim zahtevkom) presojalo po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih.
Potrdilo zdravnice o upravičeni odsotnosti nima lastnosti javne listine, ima pa lahko dokazno vrednost o delavčevi upravičeni odsotnosti z dela, saj ga je izdala strokovna oseba.
Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 40, 40/4.
disciplinski postopek - sindikalni zaupnik - imuniteta sindikalnega zaupnika
Konvencije Mednarodne organizacije dela, med njimi tudi konvencija št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, predstavljajo minimalno dogovorjene mednarodne standarde pravic in obveznosti za tiste subjekte, ki jih konvencija zavezuje, kar pa ne onemogoča državnih ureditev z višje določenimi standardi ali avtonomnega urejanja pravic in obveznosti, ki omogočajo večji obseg varstva. Ta višji standard predstavlja v konkretnem primeru Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije.
Imuniteta sindikalnega zaupnika po določbi 40. člena KPLS je zelo široka, saj je v 4. odst. izrecno določeno, da zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oz. plače iz naslova učinkovitosti pod povprečjem zadnjih treh mesecev. V isti določbi je predpisan arbitražni postopek, če sindikat odkloni soglasje. Predvideno je tudi, da sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev delodajalca posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. To ne pomeni, da lahko delodajalec sam oceni, da je sindikat neutemeljeno odklonil soglasje. Takšno odločitev mora sprejeti arbitraža.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Verjetnost nastanka nenadomestljive škode, ki naj bi bila v tem, da je tožnik brez sredstev za preživljanje, ni izkazana, če tožnik predloži le potrdilo zavoda za zaposlovanje o brezposelnosti svoje žene.
Pri presoji verjetnosti obstoja predpostavke iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ je potrebno upoštevati tudi navedbe tožene stranke, da obstaja z ozirom na dosedanje kršitve tožnika resna nevarnost, da bi tožnik kršitve ponavljal, kar pa bi lahko imelo - z ozirom na delo, ki ga je tožnik opravljal (kot natakar je imel stalne stike s strankami) - gospodarske oziroma finančne posledice za toženo stranko.
ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 333, 333/3, 343, 333, 333/3, 343.
dovoljenost pritožbe - pravnomočnost
Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je napačno štelo, da je bila odločba sodišča tožniku pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti.
Izvršitev disciplinskega ukrepa o prenehanju delovnega razmerja je mogoče pogojno odložiti tudi za zaposlene, za katere velja ZDDO in tudi v primeru, če gre za dokazano hujšo kršitev, za katero je v internem aktu ali kolektivni pogodbi delodajalca predviden obligatorni ukrep prenehanja delovnega razmerja.
113. člen ZDR določa le relativno in ne absolutno varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev. Tako delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članom sveta delavcev ali sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
Za presojo, ali je delodajalec za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu potreboval soglasje sveta delavcev oziroma sindikata, je odločilno vprašanje, ali je bila delavcu ponujena ustrezna zaposlitev. V kolikor je bila ponujena zaposlitev ustrezna, delodajalec ni potreboval soglasja, sicer pa ga je.
Zmotno je stališče, da obvestitev nadrejene delavke o nosečnosti ne pomeni seznanitev delodajalca s tem dejstvom. Zakon ne predvideva posebnega postopka, po katerem naj bi noseča delavka obveščala delodajalca. Poseben postopek je predviden le v primeru, da delodajalec za nosečnost svoje delavke ne ve. V takem primeru mora delavka ravnati v skladu z določbo 2. odstavka 115. člena ZDR in obvestiti delodajalca o svoji nosečnosti s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Sprememba imena nekega zavoda oz. sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe strank v postopku, zaradi česar to spremembo lahko izvede že sodišče samo, če ugotovi, da stranka pod imenom, kot jo označuje tožnik, ni več navedena v sodnem registru. Sodišče v takšnem primeru lahko enostavno navede pravilno ime tožene stranke, ne more pa tega storiti, če temu nasprotuje sam tožnik.
Delavec lahko uveljavlja pravico do odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja po 51. členu ZPPSL šele z dnem prenehanja delovnega razmerja, to pa je vedno potem, ko je postopek prisilne poravnave že pravnomočno končan.
Zemljiškoknjižno sodišče ob zavrženju ali zavrnitvi pritožbe ali ob spremembi izpodbijanega sklepa dovoli tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa ali nepravnomočnosti sklepa.