Zmotno je stališče, da okoliščina, da je v škodnem dogodku tožnici umrla mama, ne predstavlja dejanske podlage za odmero odškodnine za strah. Tako tragičen potek oziroma izid škodnega dogodka je namreč razlog, ki intenzivira strah in zato predstavlja dejansko podlago za odmero odškodnine za strah.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev – stalno bivališče dolžnika
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Upnik je predlagal več izvršilnih sredstev in je zato krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v izvršilnem predlogu najprej predlagal rubež dolžnikovih premičnin, pri čemer njihove lokacije ni definiral in je zato izključna krajevna pristojnost sodišča odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0010887
ZIZ člen 279.ZZK-1 člen 243, 243/1.ZOR člen 107, 107/2.
družbena lastnina – omejitve pravnega prometa – prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču – veljavnost pogodbe – ničnost – prepoved manjšega pomena – odškodnina – škoda, povzročena z začasno odredbo – umik tožbe – izbrisna tožba
V času prenosa pravice uporabe veljavni predpisi so močno omejevali pravni promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini med fizičnimi osebami, prenos v nasprotju s temi predpisi pa je bil ničen. Res je sicer prejšnji družbenoekonomski sistem temeljil na družbeni lastnini, omejitve pravnega prometa pa so bile namenjene varstvu družbene lastnine. Pa vendarle ni mogoče zgolj zato že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011024
ZPP člen 181, 370, 370/1, 374, 374/1, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 12.ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – pravni interes – stranka v postopku – sklep o stroških – zavrženje revizije – prenehanje izvenzakonske skupnosti – vlaganja v tujo nepremičnino
Ugotovitveno sodbo prvostopenjskega sodišča, da je povečanje vrednosti nepremičnine drugega toženca in tretje toženke za 2.834.225 SIT rezultat skupnih vlaganj tožnika in prve toženke, vsakega do 1/2, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo. Gre za procesno odločitev: navkljub temu, da je ugotovitveno tožbo dopustno vložiti le zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja sporne pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi zaradi ugotovitve spornih dejstev – z izjemo pristnosti ali nepristnosti listine (prvi odstavek 181. člena ZPP), je tožnik uveljavljal ugotovitev spornega dejstva (vrednosti vlaganj in njihovo razporeditev med vlagatelja). Ugotovitveno sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče takšnemu zahtevku ugodilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo prav na podlagi pritožbe tožencev. Zato ti nimajo pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, v celoti sprejete v njihovo korist.
kondikcijski zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene sicer lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tega pa dokazni oceni nižjih sodišč ni moč očitati.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – izpodbijanje dokazne ocene – razmerja med starši in otroki – varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – koristi otroka
Tožnik s sprenevedavo trditvijo, da iz mnenj izvedencev izhaja le njihovo prepričanje o enakih sposobnostih strank za varstvo in vzgojo njunega otroka, ne pa tudi o toženkini prednosti za prevzem te vloge v primerjavi s tožnikom glede na njune lastnosti in sposobnosti, ne more uspešno uveljaviti kot revizijskega razloga smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V direktnem nasprotju z mnenji izvedencev je namreč povzeta revizijska trditev tožnika, ki tudi sicer ne presega ravni izpodbijanja oziroma graje ocene mnenj izvedencev, ki jo je v razlogih sodbe opravilo sodišče prve stopnje in sprejelo kot pravilno sodišče druge stopnje. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor sodi tudi izpodbijanje dokazne ocene sodišča, pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitni način
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom ne zadošča le pravni naslov, saj je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Dobra ali slaba vera toženke bi bila lahko pomembna le tedaj, če bi tožnik lastninsko pravico ne pridobil na podlagi pravnega posla, temveč na originarni način.
Sprememba tožbe z znižanjem vrednosti spornega predmeta je podlaga za ugotovitev nedovoljene revizije, če vrednost spornega predmeta ne presega v določbi 2. odstavka 367. člena ZPP limitirane vrednosti.
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.ZOR člen 454.OZ člen 435. ZIP člen 144, 186.
pravica, ki preprečuje izvršbo – izločitveni (ekscisorni) zahtevek
Ekscisorni (izločitveni) zahtevki se običajno sicer res uveljavljajo zaradi lastninske oziroma solastninske pravice tretjega na predmetu izvršbe, vendar pa podlago takšnemu zahtevku lahko predstavljajo tudi druge stvarnopravne oziroma druge absolutne pravice in obligacijske pravice (med slednjimi predvsem zakup, hramba, prevoz, komisija, skladiščenje in podobno, in sicer ne glede na to, ali je tretji lastnik).
ZPP člen 128, 128/5, 217, 253, 253/1, 339, 339/1, 377, 384, 384/1.ZOR člen 178.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – odgovornost imetnika motorja – izključna krivda – trčenje motorja in motornega vozila - dokazovanje z izvedencem – zaslišanje izvedenca – navzočnost stranke ob ogledu kraja prometne nesreče z izvedencem – zaslišanje izvedenca – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Opustitev zaslišanja izvedenca na glavni obravnavi lahko predstavlja le relativno kršitev procesnih pravil.
izpraznitev poslovnega prostora - neupravičena pridobitev – povrnitev vlaganj v nepremičnino v najemu – pasivna legitimacija
Če je tožnik investiral v nepremičnino, ki ni bila toženkina last ne v času investicij in ne kdaj pozneje, ni prišlo premika premoženja v njeno koristi (oziroma glede na dikcijo 190. člena OZ ni bila obogatena) na škodo tožnika, ne obstoji njena obveznost restitucije. Okoliščina, da je sklenila najemno pogodbo s tožnikom, v tej povezavi. Presoja nižjih sodišč o odsotnosti toženkine pasivne legitimacije, ki je narekovala zavrnitev tožnikovega zahtevka, je materialnopravno pravilna.
izpodbijanje sodne poravnave po ZOR – napake volje – bistvena zmota - zmota o pravnih posledicah poravnave – prekluzivni roki
Po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč je bil tožnik v zmoti o pravnih posledicah sklenitve sodne poravnave: menil je, da zaradi prepustitve svoje polovice hiše otrokoma, toženca, vsak do dopolnjenega 18 leta starosti, ne bosta mogla zahtevati zvišanja z isto poravnavo dogovorjene preživnine. Takšna dejanska podlaga pa po pravilnem naziranju pritožbenega sodišča nima za posledico izpodbojnosti pogodbe.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji – pravna presoja pravnega standarda – pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Drugačna pravna presoja o obstoju pravnega standarda dobroverne pridobitve lastninske pravice ob enakih dejanskih ugotovitvah, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni spremembe dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje brez opravljene pritožbene obravnave.
SZ člen 56, 56/1, 117, 117/5, 128, 128/2, 147, 147/3.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stanovanjska pravica – privatizacija stanovanja – smrt imetnice stanovanjske pravice - dedovanje pravice skleniti pogodbo o odkupu stanovanja
Za odločitev so bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je imetnica stanovanjske pravice podala zahtevo za odkup, da prva tožena stranka po poteku roka iz petega odstavka 117. člena SZ kupoprodajne pogodbe ni sklenila, da je imetnica stanovanjske pravice vložila tožbo in šele tekom pravdnega postopka umrla. Te okoliščine podpirajo zaključek, da če bi se razmerje med pokojno imetnico stanovanjske pravice in prvo toženo stranko uredilo v zakonskem roku, bi s tem kupljeno stanovanje postalo del njenega premoženja; to pa bi po njeni smrti prešlo na njene pravne naslednike.
Pojasnilna dolžnost obsega pojasnilo tveganja oz. o posegu, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih nezaželenih učinkih, ampak mu mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način prikazati stanje, ga seznaniti s prognozo in ga opozoriti na običajno, redno tveganje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje zgolj zaradi poteka časa na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij iz tega določila. Če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, se torej lahko dolžnik na zastaranje sklicuje še tudi kasneje; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člen ZPP).
skupna gradnja - dogovor o stvarnopravnih deležih - obseg vlaganj
Ključnega pomena za presojo je ugotovitev, da je med tožnikom in pravnim prednikom tožencev obstajal (in bil realiziran) dogovor o skupni gradnji in njunih enakih solastniških deležih oziroma, da tožnik ni dokazal, da bi obstajal drugačen dogovor. V tako vzpostavljen stvarnopravni status nepremičnine ni mogoče posegati z enostranskim in naknadnim zavzemanjem za prerazporeditev solastniških deležev po merilih mimo prvotnega (in realiziranega) dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. Za odpravo morebitne neskladnosti dogovorjenih stvarnopravnih deležev glede na dejanski vložek vsakega izmed skupnih graditeljev ima prikrajšanec možnost doseči vrednostno izravnavo le z obligacijskopravnim zahtevkom, ki pa ga tožnik ni postavil.