ZPP člen 25, 25/2, 31.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/1-c.ZDR člen 57.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kooperantska pogodba - poškodba na delovišču
Delo po kooperantski pogodbi med tožnikovim delodajalcem iz Bosne in Hercegovine in toženo stranko, ki se zatrjuje kot podlaga za tožnikovo delo na delovišču tožene stranke v času tožnikove poškodbe, ni mogoče izenačiti z napotitvijo delavca na delo k drugemu delodajalcu s strani organizacije za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku v smislu določb 57. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 107.ZPP člen 25, 25/2, 30. ZDSS člen 4, 4/1-4.ZDSS-1 člen 5.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pogodba o delu
Tožnik je vložil tožbo še v času veljavnosti ZDSS, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je odločilo o svoji nepristojnosti šele v času veljavnosti ZDSS-1. Na odločitev zato ne vpliva, ali del terjatve tožnika izvira iz pogodbe o delu po ZDR/90 ali po ZOR, temveč je odločilno, da v času odločitve o nepristojnosti in o odstopu zadeve delovnemu sodišču, to sodišče ni bilo pristojno za odločanje v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost – pogodba o poslovnem sodelovanju
Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju in tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje na tej pogodbi, je potrebno sporno razmerje med strankama opredeliti kot spor iz premoženjskih razmerij fizičnih in pravnih oseb v smislu določb 1. člena ZPP.
ZDSS člen 5.ZDSS-1 člen 7, 88.ZPP člen 25, 25/2, 30.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prostovoljno zdravstveno zavarovanje - sprememba zakonskih določil o pristojnosti
V sporu iz naslova neplačanih premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je bilo socialno sodišče pristojno odločati do 1.1.2005, z uveljavitvijo ZDSS-1 pa takšna pristojnost socialnega sodišča ni več določena.
ZPP člen 25, 25/2.ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-c.ZIRD člen 56, 59.ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-3.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - rejniška dejavnost - plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje - socialni spor
Za odločitev o sporu za plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma prispevkov za socialno varnost rejnika, ki izvaja rejniško dejavnost kot svoj edini in glavni poklic, je stvarno pristojno socialno sodišče.
ZDSS člen 4, 4/1-2.ZDSS-1 člen 5, 87.ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodninska odgovornost za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
V 87. členu ZDSS-1 je izrecno določeno, da je za odločanje v sporih iz odškodninske odgovornosti za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, pristojno sodišče, pred katerim so spori tekli v času uveljavitve ZDSS-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost države - neustavnost zakonske določbe
Za odločanje o odškodninskem sporu zoper državo, ker zakonodajalec ni (pravočasno) odpravil ugotovljene neustavnosti zakonske določbe na podlagi katere je bil tožnik predčasno razrešen, je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, zato se je ne oprosti plačila sodne takse.
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, to je praviloma odločba organa prve stopnje.
azil – psihično stanje prosilca – zmožnost razumevanja vprašanj
Tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka svojo odločitev oprla predvsem na ugotovitev, da dejanja in dogodki, ki jih je tožnik navedel v postopku, ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZAzil oziroma Direktive EU ter da se tožnik o pridobljenih poročilih ni izjavil. Glede na izvedensko mnenje je takšno sklepanje tožene stranke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, preuranjeno. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, saj izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tožniku postaviti vprašanja z drugačno tehniko izpraševanja, kot je tista v primerih, ko je prosilec sposoben razumeti vsebino vprašanja in nanj tudi odgovoriti in mu zastavljati vprašanja, ne le ob pomoči tolmača, ampak tudi z dodatno razlago in pojasnilom. Ob upoštevanju tožnikovega psihičnega stanja, navedenega v izvedenskem mnenju, bo morala tako postopati tudi pri sprejemanju tožnikovih odgovorov in jih, njegovemu stanju primerno, oceniti, pri tem pa mora biti breme dokazovanja prosilcu v takih primerih olajšano.
carine – revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
subjektivna sprememba tožbe – zahteva za varstvo zakonitosti
Subjektivna sprememba tožbe je lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganja v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice - stvarnopravni zahtevek
Sporno stanovanje se je v začetku dograditve nahajalo v IV. zaključni gradbeni fazi, vlaganja pa v celoti gledano ne presegajo 10 % vrednosti. Polovica navedenih vlaganj, ki predstavljajo tožnikov prispevek k dograditvi, znaša torej 4,73 %. Ne glede na morebitni pomislek, po katerem zapisani odstotek ni neznaten, pa dejanske ugotovitve zavrnitev stvarnopravnega zahtevka utemeljujejo tudi z ugotovitvami, da navedena vlaganja niso predstavljala spremembe substance stvari: podarjeno stanovanje je bilo namreč že v taki zaključni gradbeni fazi, da končna vlaganja pravdnih strank niso mogla imeti stvarnopravnih učinkov, ker substance stvari niso v ničemer spremenila.
Predhodno vprašanje je pravno in ne dejansko vprašanje. Primanjkljaj proizvodov se šteje za končno potrošnjo. Če davčni zavezanec ne vodi evidenc po ZDP, se mu obračuna prometni davek. Za obdavčitev so relevantne tiste materialne določbe ZPD, ki so veljale v času, na katerega se pravni posli nanašajo.
ustanovitev služnostne pravice za potrebe javnega daljnovoda – začasna odredba – nastanek težko popravljive škode – sodno varstvo zoper posege upravnih organov
Tožnik zmotno meni, da je sprožil upravni spor po 4. členu ZUS-1, ker naj ne bi imel drugega sodnega varstva zoper posege upravnih organov v njegove ustavne pravice. Tožnik je vložil tožbo zaradi izpodbijanja odločbe Upravne enote ..., torej je sprožil upravni spor po 2. členu ZUS-1, po katerem sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Zoper dokončno odločbo Upravne enote ... pa je dopusten upravni spor, torej je tožniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
osebna služnost stanovanja - prenehanje osebne služnosti zaradi neizvrševanja
Trditvena podlaga tožbe ni utemeljevala nobenega od dveh možnih načinov prenehanja osebne služnosti zaradi njenega neizvrševanja. Tožnica ni zatrjevala, da naj bi se uprla izvrševanju služnosti in da zato toženka tri zaporedna leta ne uporablja s služnostjo obremenjenega stanovanja. Za priposestovanje prostosti služnosti pa je potrebno njeno 20 letno neizvrševanje, vendar tožnica v tožbi trdi, da toženka stanovanja ne uporablja od leta 1998, torej 5 let pred vložitvijo tožbe.