ZP-1 člen 59, 62, 62-2, 155, 155/2, 167, 167/2.URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca
Storilcu morajo biti tudi v (hitrem) postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti da ima ustrezne in zadostne možnosti zavzeti stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum - ponovno odločanje o priporu po razveljavitvi – predlog državnega tožilca – razmerje priporni razlog in dejanske okoliščine zanj - nedovoljen dokaz – izločitev listin – izločitev sodnika – jezik v postopku – prevod pisanj – pravica do učinkovite obrambe
Preiskovalni sodnik sme odrediti pripor samo iz tistega pripornega razloga in glede tistega kaznivega dejanja in osumljenca, kot je predlagal državni tožilec. Pri tem pa ni vezan izključno na razloge, s katerimi je tožilec utemeljil svoj predlog; upoštevati sme tudi tista dejstva in dokaze, ki so razvidni iz spisa.
ZDoh člen 2, 5, 13.ZUS-1 člen 85, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
dohodnina – prejemki za več let
Če zavezanec za plačilo dohodnine v določenem letu prejme prejemke, ki izvirajo iz preteklih let, se ti dohodki vštevajo v dohodnino za leto, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
uvedba razlastitvenega postopka – lokacijski načrti kot podlaga za uvedbo razlastitvenega postopka – javna korist
Lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUN, so podlaga za uvedbo razlastitvenega postopka tudi po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora, saj ta vsebuje izrecno določbo, ki podaljšuje njihovo veljavnost.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – izjave iz disciplinskega postopka – privilegij zoper samoobtožbo – pravice obrambe - načelo neposrednosti – branje listinskih dokazov
Obdolženčevega zagovora v disciplinskem postopku ni mogoče obravnavati kot osumljenčeve izjave v predkazenskem postopku, ko ta še ni seznanjen s svojimi pravicami po 5. členu ZKP in zapisnika o zaslišanju v disciplinskem postopku ni potrebno izločiti iz spisa.
ZP-1 člen 55, 55/2, 62, 62/1-2, 62/1-3, 63, 171.ZKP člen 427.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev
Odločbo prekrškovnega organa je mogoče z zahtevo za sodno varstvo izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa se smejo nova dejstva in novi dokazi navajati le, če vlagatelj izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku. Navedena omejitev velja tudi za storilca, ki trdi, da mu v hitrem postopku možnost izjave o prekršku sploh ni bila dana (temveč je bila dejansko dana drugi osebi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004288
ZKP člen 359, 359/1-1, 364, 364/4, 372, 372/1-4, 426.KZ člen 145, 145/1, 299, 299/1.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja – nadaljevano kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti – nasilništvo - zahteva za varstvo zakonitosti, vložena v obsojenčevo škodo - zahteva za varstvo zakonitosti, vložena v obsojenčevo korist
Opis dejanja v izreku sodbe mora obsegati dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja. Pri nadaljevanem kaznivem dejanju to pomeni, da morajo vsa dejanja, ki so obsežena v njem, vsebovati vse znake določenega nadaljevanega kaznivega dejanja v temeljni, privilegirani ali kvalificirani obliki.
enotno dovoljenje za gradnjo – presoja vplivov na okolje – hrup – strokovno mnenje
Po presoji pritožbenega sodišča je bil postopek za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo, glede vplivov, ki jih bo imel obravnavani poseg v prostor na okolje, pri prvostopnem upravnem organu ustrezno dopolnjen. V postopku je bilo ugotovljeno, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na okolje in da bo zagotovljen pogoj o 50 dB hrupa iz 6. odstavka 10. člena PUP za sanacijo.
Vse odškodninske sankcije iz 156. člena ZOR predvidevajo, da sodišče toženi stranki naloži, da trpi določen poseg v vir nevarnosti, ki izvira iz njene sfere, ali dejavnost v korist tožeče stranke. Ker v obravnavani zadevi tožeča stranka ne zahteva ničesar od navedenega, saj predmet njenega tožbenega zahtevka ni konkretizacija ukrepov v zvezi z virom nevarnosti, ampak konkretizacija posegov, potrebnih na stanovanjskem objektu, na katerem nastaja škoda. Tožeča stranka ni zadostila pogoju sklepčnosti tožbe.
revizija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje državljanstva – domneva nelojalnosti mladoletne osebe
Stališče sodišča prve stopnje, da revident, upoštevajoč njegovo starost v relevantnem času in s tem povezano sposobnost tvoriti svojo voljo in ravnanja kljub njegovi mladoletnosti, nosi breme izpodbijanja domneve svoje nelojalnosti, po presoji vrhovnega sodišča ne odstopa od stališča, ki ga je glede izpodbijanja nelojalnosti mladoletnih oseb Ustavno sodišče sprejelo v nedavnih odločbah Up 2950/07 z dne 13.3.2008 in Up 3303/07 z dne 13.3.2008.
pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – izvedenstvo – izvedenec psihiatrične stroke – izjave obdolženca izvedencu – nedovoljen dokaz
Obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1) pravno relevantno dejstvo, katerega (ne)obstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2) dokazno sredstvo in (3) z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da bo dokaz v korist obsojenca.
ZST člen 13, 13/3.ZPP člen 168, 169.ZUS-1 člen 76, 82, 82/1.
oprostitev plačila – dokazno breme
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks mora dokazati obstoj pogojev iz 13. člena ZST in dokazila predložiti najpozneje v roku, ki ji ga naknadno da prvostopenjsko sodišče. Prvostopenjsko sodišče o oprostitvi odloča na podlagi dokumentacije, ki jo predloži prosilec.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – višina denarne odškodnine
Opisane subjektivne okoliščine ter druge okoliščine dejanja ter po drugi strani sodna praksa po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo zvišanja odškodnine,
uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida
Določba 3. odstavka 121. člena ZVojI se uporablja za osebe, ki so zahtevo vložile pred uveljavitvijo ZVojI, pa statusa niso dobile zaradi prenizkega odstotka invalidnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 178.ZPP člen 39, 41, 41/2, 254, 254/2, 254/3, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – neprilagojena hitrost – izključna krivda – dovoljenost revizije – akumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker zavarovanka toženke tožniku za nastalo škodo ni odgovorna, je zavrnitev njegovega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode materialnopravno pravilna.
Tožnik je s tožbo uveljavljal odreditev vpisa lastninske pravice glede sporne nepremičnine na ime obeh toženk, vsake do 1/2. V tožbi je tožnik označil enotno vrednost spornega predmeta 1.700.000 SIT, kar v razmerju do obeh toženk pomeni, da je bila za posamezen zahtevek proti vsaki toženki določena sporna vrednost 850.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v razmerju do vsake toženke tako ne presega revizijskega praga in zato revizija ni dovoljena.
zakonske zamudne obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Obligacijsko razmerje pravdnih strank je nastalo pred uveljavitvijo OZ. Tožeča stranka je poleg plačila svoje zapadle terjatve zahtevala plačilo pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od dne 25.2.1994. Te ob dnevu izdaje sodbe sodišča prve stopnje niso bile plačane, a so že pred tem (in tudi pred dnem 1.1.2002) v seštevku dosegle glavnico. Zato so dne 1.1.2002, z uzakonjenjem pravila, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico (376. člen OZ), prenehale teči. Navedeno pomeni, da je bilo tožbenemu zahtevku materialnopravno zmotno ugodeno glede zakonskih zamudnih obresti po 1.1.2002.