ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 25, 25/1, 25/2.ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi
Podana je krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu, ker se po 2. odstavku 62. člena ZIZ ni izreklo za krajevno pristojno ob delni razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanju postopka v pravdi in ker se je izreklo za krajevno nepristojno šele po opravljeni glavni obravnavi.
ZLP člen 39, 39/1-4a, 39/1-6, 41, 41/2, 44, 44/1, 83, 83/2, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 378, 378/4, 385, 395, 395/1.KZ člen 22, 22/2, 42.URS člen 23.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - seznanitev z nedovoljenim dokazom - vpliv na nepristranskost - zahteva za izločitev - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - nedovoljen dokaz – razveljavitev sodbe, ki se opira na nedovoljen dokaz – izločitev izvedenca – izvedenstvo psihiatrične stroke – obdolženčeva izjava izvedencu – seja pritožbenega senata – navzočnost obdolženca – prepoved spremembe na slabše – stroški postopka – odločba o kazenski sankciji – omilitev kazni
Obramba mora hkrati z zahtevo za izločitev dokazov vložiti tudi zahtevo za izločitev razpravljajočega senata iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP, če meni, da so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti razpravljajočega senata.
Sodbe, ki je bila razveljavljena – tudi v primeru razveljavitve zaradi kršitev 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP zaradi opiranja na nedovoljen dokaz – ni treba izločiti iz spisa. Obramba pa lahko poda zahtevo za izločitev v določenem roku, kolikor meni, da bi bilo to potrebno.
Prepoved spremembe na slabše se ne nanaša na odločbo o stroških postopka.
pripor – odreditev pripora - sklep o priporu – utemeljeni sum – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – ponovitvena nevarnost
V postopku zahteve za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji na ugotavljanje zakonitosti izpodbijane sodne odločbe in ne more preizkušati popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
davki - pogoji za dovolitev revizije – zelo hude posledice – stečaj – trditveno in dokazno breme
Če revident navaja, da ima odločitev v zadevi zanj zelo hude posledice in bo ob plačilu moral v stečaj, mora v potrditev teh navedb predložiti dokazila, iz katerih izhaja njegovo finančno stanje in s tem stečajni razlog.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 9, 21, 22, 22/2, 22/3, 26, 27, 28, 53, 53/1-1, 54, 119.ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 63, 63/1, 76, 80, 80/3-3.ZUP člen 8, 10, 11, 14, 237, 237/2-3.URS člen 125, 156.
mednarodna zaščita – redni postopek – sprememba prvostopne sodbe
Ker je tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje in je zanj pravilno uporabila materialno pravo, prvostopno sodišče pa je na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo prvostopno sodbo in tožbo zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke pa je Vrhovno sodišče zavrglo, saj meni, da ustavni spor, kot ga toženki predlagajo, ni potreben.
pripor – ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih – neogibnost pripora – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost, da bo obdolženec uresničil katero od alternativno naštetih oblik ponovitvene nevarnosti.
ZPD člen 11, 26, 26/1, 26/2, 26/2-2, 55, 55/3, 84, 84/3. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 7, 7/1-4, 16, 16/6. ZDavP člen 15.
prometni davek – davčna oprostitev – dokazno breme – davčni postopek – zapisnik o inšpekcijskem pregledu
Po 15. členu ZDavP mora davčni zavezanec za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih evidenc iz 55. člena ZPD, mora on dokazati, kaj se je zgodilo z blagom. Resničnost dejstev se ugotavlja v odločbi in ne v zapisniku, ki je le dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjavah. Obveznost obračuna davka nastopi, ko so storitve opravljene in ko je proizvod dobavljen, če račun ni izdan.
krivdna odgovornost upravljavca – odgovornost občine - odgovornost lokalne skupnosti – vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče – padec pešca na poledeneli ulici
Ob ugotovljenih okoliščinah, da je bila tega dne v Ljubljani splošna poledica in da Č. ulica z operativnim načrtom ni bila uvrščena med prioritete, tožnica pa ni trdila, da se tam pogosto pojavlja poledica in je to glede na splošne značilnosti ceste posebno nevarno za promet, je pravilna presoja, da je toženka poskrbela za redno vzdrževanje ulice in da je določeno aktivnost pričakovati tudi od uporabnikov površin, v tem smislu, da v primeru poledice zaprosijo za posipanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodni zaostanki – hitrejše reševanje zadev pred manj obremenjenim sodiščem
Namen določila 105.a člena ZS je razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, pa tudi pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale. Zato je prenos pristojnosti v takem primeru ne le v interesu (preobremenjenih) sodišč in uspešnejšega delovanja sodstva kot celote, temveč tudi v interesu stranke in zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tudi zakonodajalec je predvidel, da se bodo stroški postopka za stranko praviloma nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi delegacije pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar pa je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006).
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – vrednost – odstop od sodne prakse – upravičeni vlagatelj - zelo hude posledice
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - pojem terjatve - razlaga zakona - gramatikalna razlaga - ureditvena začasna odredba
Ločiti je treba zavarovalne in ureditvene začasne odredbe. Temelj za uveljavitev kategorije ureditvenih začasnih odredb je pri nas postavilo Ustavno sodišče. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero sankcije – odpustitev sankcije – uporaba določb kazenskega zakonika
V postopku o prekršku ni pravne podlage za smiselno uporabo določbe 45. člena KZ, po kateri sme sodišče storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004312
ZKP člen 269, 269/1-2, 359, 359/1-1, 372, 372/1-1.KZ člen 224.
opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poškodovanje tuje stvari – zakonski znaki kaznivega dejanja – višina škode
Sodišče od primera do primera presoja, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati s tem uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe.
ODZ člen 418. ZTLR člen 21, 24, 24/1.ZZK člen 5, 5/1.
prodaja tuje stvari – ničnost - pridobitev lastninske pravice – funkcionalno zemljišče – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – originarna pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki je bil v dobri veri. V kolikor bo sodišče v novem sojenju ugotovilo, da je četrta toženka vedela, da vpisano stanje ne ustreza dejanskemu, in presodilo, da četrta toženka ni bila v dobri veri, da torej ni ravnala pošteno, tedaj ne bo varovana z načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Nato bo presojalo tožničin zahtevek za ugotovitev solastninske pravice glede na pravila o pridobitvi (so)lastninske pravice na podlagi zakona in če bo ocenilo, da je četrta toženka ravnala pošteno, se bo morala morebitna tožničina zunajknjižna zakonita pridobitev (so)lastninske pravice umakniti načelu zaupanja v zemljiško knjigo in tožnica svoje (so)lastninske pravice ne bo mogla uveljavljati proti četrti toženki.
CZ člen 158, 158/2, 158/5. UICZ člen 670.ZUS-1 člen 22, 22/1, 91, 107, 107/1. ZUS člen 66, 66/2.ZPP člen 154, 165.
povračilo plačane carine – obresti za preveč plačano carino – velika malomarnost carinskega organa
Institut vrnitve plačane carine in plačila obresti od vrnjene carine iz 158. člena CZ se uporabi ne glede na vrsto carinskega postopka, ki je bil konkretno izveden.
SODSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS1010275
URS člen 14, 14/1.ZUNEO člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 4/1, 5, 6, 22, 22/2.ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/5, 62/7.ZUS-1 člen 1, 51, 51/1, 59.
enakost pred zakonom - enako obravnavanje - versko ali drugo prepričanje - izbira kandidata za predsednika sodišča - prenos direktive v pravni red
Evropsko pravo ne nalaga uporabe zakonskega predloga, če je rok za prenos direktive v državni pravni red že potekel. V takšnem primeru se lahko uporabi direktiva, če so podane določene predpostavke. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja v 1. odstavku 1. člena prepoveduje diskriminacijo zaradi „verskega ali drugega prepričanja“. „Drugo prepričanje“ je torej zakonodajalec razumel kot nekaj, kar je po svoji temeljni zgradbi oziroma vsebini podobno veri in kar se lahko označi tudi kot svetovni nazor. Minister za pravosodje ima široko pravico proste presoje, ali bo sploh izbrala katerega od tistih kandidatov za predsednika sodišča, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Isto velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata med vsemi kandidati, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Merila za to presojo zakonsko niso določena. Takšna odločitev zato ni pravno vezana, temveč je prosta in je ni treba obrazložiti. Nasprotno pa je treba obrazložiti odločitev, če ni izbran noben kandidat, kljub temu, da je Sodni svet odločil, da kandidati izpolnjujejo vse določno opredeljene predpostavke.