ZPP člen 38, 38/1, 39, 367, 367/3, 490. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - kapitalizirane obresti - gospodarski spor - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizije
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.
ZPP člen 38, 38/1, 367, 367/3, 490. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizije
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.
Tožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - gradbena pogodba - nepredvidena dela - soglasje naročnika
Po določbi prvega odstavka 634. člena ZOR izvajalec lahko izvede nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. Določba pove tudi, kdaj izvajalec nepredvidenih del ne sme izvesti. Ne sme jih izvesti tedaj, če ima na voljo dovolj časa, da si pridobi poprejšnje soglasje naročnika (arg. „a contrario“). Nujnost je zato treba razumeti v njeni časovni komponenti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Ker imata zahtevka tožeče stranke različni dejanski in pravni podlagi, je za presojo dovoljenosti revizije, odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka.
Če tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse za revizijo le-te ne plača v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani, se šteje, da je revizijo umaknila.
ZOR člen 178. ZVCP člen 21, 21/3, 113, 113/3. ZPP člen 286.
povrnitev škode - deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – trčenje s policijskim vozilom na nujni vožnji – trditveno in dokazno breme – eventualna maksima – prekluzija
Kljub temu, da voznik policijskega vozila ni pravilno ocenil varnostne situacije in ni imel vklopljene sirene, bi tožnik z upoštevanjem cestnih pravil in zakonitosti, predvsem pa trezen oziroma z občutno manjšo alkoholiziranostjo, lahko prometno nezgodo povsem preprečil. Glede na takšne ugotovitve je z določitvijo 70% odškodninske odgovornosti na strani tožnika materialno pravo pravilno uporabljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - upokojena uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristranost sodišča
Nekdanja zaposlitev tožnice na krajevno pristojnem sodišču in do neke mere poznavanje razmer pravdnih strank sami po sebi nista taki okoliščini, ki bi pri razumnem človeku utemeljevali dvom v nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZDavP-2 člen 151, 154, 154/2.
davčna izvršba – upravni spor – predmet upravnega spora – sklep, izdan v postopku izvršbe
Sklepi, izdani v upravnem postopku, so predmet upravnega spora le, če je bil z njimi postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), in tisti sklepi, izdani v upravnem postopku, s katerimi je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklep, s katerim davčni organ omeji že začeto izvršbo, ni takšne narave, da bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZKP člen 152, 155, 155/2, 159, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 427. ZUstS člen 43.
zahteva za varstvo zakonitosti - razveljavitev zakona - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - navidezni odkup - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - odprava ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljena neskladnost zakona z ustavo, zakon ni razveljavljen, in ga je potrebno uporabljati še naprej vsaj do poteka roka, danega zakonodajalcu za odpravo neskladnosti. Enako velja za razveljavljeni zakon do preteka roka za učinkovanje razveljavitve.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2, 89. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 367.a, 367.a/1, 367.b, 367.b/4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ničnost odločbe
V upravnem sporu zaradi ničnosti odločbe, začetem na predlog stranke, je pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve omejeno na v predlogu za izrek ničnosti zastavljen vsebinski okvir in določila ZUP o razlogih za ničnost upravne odločbe.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za odreditev - odločba države prosilke - pogoji za izročitev
V fazi postopka, ko je bil zoper osumljenca odrejen takoimenovani začasni ekstradicijski pripor, katerega namen je zagotoviti navzočnost tujca v postopku odločanja o izročitvi in s tem zgolj možnost njegove dejanske izročitve, se ni mogoče spuščati v utemeljenost navedb, da bo obsojenčevo življenje z njegovo izročitvijo resno ogroženo.
odpoved najemne pogodbe – poslovni prostor – nalog za izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – predlog za preložitev naroka
Ker je bil toženec kljub prijetemu opominu več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljen. Da bi prišlo do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, mora imeti nezakonito ravnanje sodišča (zatrjevana nepravilna zavrnitev predloga za preložitev naroka) za posledico, da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V tej povezavi pa so bile toženčeve trditve tako v pritožbi kot v reviziji pavšalne in le na abstraktni ravni.
Nosilni argument sodbe pritožbenega sodišča predstavlja ugotovitev, da ni podana delodajalčeva odškodninska odgovornost. Predlagatelj ni konkretno pojasnil, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
Ker za naknadno uveljavljane nedenarne zahtevke, ki temeljijo na drugačni podlagi kot prvotni, tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, revizija zoper odločitev o teh zahtevkih ni dovoljena.
Revizija pa ni dovoljena niti zoper odločitev o prvotno uveljavljanem zahtevku. Na strani tožeče stranke namreč nastopata dva tožnika, ki nista v razmerju enotnih sospornikov. V takem primeru se pravica do revizije določi po drugem odstavku 41. člena ZPP.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
Ker je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo ZBPP naj bi bilo kršeno, njena utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja pa se nanaša na zatrjevanje o napačno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v obravnavani zadevi, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.