Pri ugotavljanju sklepčnosti tožbe sodišče ne preizkuša resničnosti dejstev, navedenih v tožbi, ampak preizkusi materialnopravno utemeljenost zahtevka glede na zatrjevana dejstva. Sodišče v tem primeru presodi ali bi, če bi se vse trditve v tožbi izkazale za resnične, bila utemeljena pravna posledica (ničnost), ki jo uveljavlja tožnik. Prodajalčeva razpolagalna nesposobnost sama po sebi ne more biti razlog ničnosti zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe). To pa pomeni, da tudi če bi tožnika na nepremičninah res priposestvovala lastninsko pravico, njun zahtevek za ugotovitev ničnosti – glede na navedeno trditveno podlago - po materialnem pravu ne bi bil utemeljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - razlogi o ključnih okoliščinah prekrška - obrazložitev odločbe
Obrazložitev ni namenjena zgolj presojanju sodne odločbe v postopkih s pravnimi sredstvi, ampak tudi udejanjanju pravice strank, da se seznanijo z jasnimi in razumljivimi razlogi, na podlagi katerih je sodišče odločilo o njihovih pravicah in dolžnostih.
neveljavnost oporoke - pravica do kontradiktornega postopka – oporočna sposobnost
(Tudi) po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice ni splošnega pravila, po katerem bi moral biti strankam zagotovljen vpogled v vse dokumente, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje.
ukrep gradbene inšpekcije – gradnja brez gradbenega dovoljenja
Z začetkom gradnje novega objekta oziroma gradnje nadomestnega objekta brez gradbenega dovoljenja je tožnik kršil določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki določa, da se gradnja objekta ali nadomestna gradnja lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
revizija, vložena po osebi, ki ni stranka v postopku
Ker je v obravnavanem primeru revizijo vložila oseba, ki ni ne tožeča ne prizadeta ne tožena stranka, po podatkih sodnega registra, v katerega je revizijsko sodišče vpogledalo po uradni dolžnosti, pa tudi ni morebitni pravni naslednik stranke tega upravnega spora, je bilo treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
ZKZ člen 94, 95, 95/1, 95/4. Pravilnik o določitvi višine obveznosti za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih za leto 2003 člen 1.
kmetijska zemljišča - melioracija – nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje – odmera nadomestila – obveznost lastnikov kmetijskih zemljišč
Lastniki (oziroma zakupniki) melioriranih zemljišč zagotavljajo sredstva za redno vzdrževanje in delovanje namakalnih sistemov v sorazmerju s površino (njihovih) melioriranih zemljišč.
ZDVGOMP člen 1, 1/3, 3, 12, 16, 16/1, 16/2, 16/3, 21. ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2.
razlastitev – uvedba postopka – izkazana javna korist
Ker pooblaščeni investitor ustreznega odgovora od razlastitvenega zavezanca na poslani ponudbi ni prejel, se je razlastitveni postopek nadaljeval z izdajo upravne odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
Za odločitev o krajevni pristojnosti sodišča po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je relevanten samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
odgovornost države - krivdna odgovornost - poškodba med služenjem vojaškega roka - premagovanje visoke ovire - kondicijska pripravljenost vojaka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe
Zgolj s stavkom: „Okoliščina, da je tožnik pričel s služenjem vojaškega roka kasneje kot februarska generacija, in sicer 22 dni pred nastankom poškodbe je v izpodbijani sodbi upoštevana“, Višje sodišče ni v zadostni meri odgovorilo na pritožbene navedbe. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da je utemeljena tožnikova revizijska navedba, da sodba sodišča druge stopnje nima zadostnih razlogov o zavrnitvi pritožbe v zgoraj navedenem delu in se je zato ne da preizkusiti.
izredna omilitev kazni - nove okoliščine - obnašanje med prestajanjem kazni - pogojni odpust
Ker so bile z zahtevo uveljavljane okoliščine že upoštevane kot olajševalne okoliščine pri odmeri kazni, pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni.
obnova postopka – vsebina predloga za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga
Predlog za obnovo postopka je nepopoln, ker v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.
ZGO-1 člen 2, 2-1, 3, 3/3, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 9, 10, 11.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt – enostaven objekt – začasen objekt
Če objekt, ki se gradi, ni enostaven začasen objekt, lokacijska informacija ne zadostuje za gradnjo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2. OZ člen 357, 357/6. ZOR člen 380, 380/6.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – regres zavarovalnice - zastaranje
Glede v predlogu zatrjevanih kršitev postopka velja, da toženec z načinom njihovega uveljavljanja ni zadostil zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti očitkov.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 151, 151/1, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - povrnitev premoženjske škode - predpravdni stroški - stroški cenitve kot del tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Tožnikovi izdatki za plačilo stroškov cenitve so izdatki, ki so mu nastali zaradi postopka in spadajo po določbi prvega odstavka 151. člena ZPP med pravdne stroške (tako imenovani predpravdni stroški) – in torej niso „škoda“, nastala tožniku v prometni nesreči. Zato vrednost spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme – konkretizacija zelo hudih posledic
Po presoji Vrhovnega sodišča upad prometa v restavraciji sam po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic, tožnikova zatrjevanja v zvezi s tem pa tudi niso niti konkretizirana (npr. kolikšen je upad prometa in kaj to pomeni za njegovo finančno stanje) niti podkrepljena z dokazi.
delitev premoženja po prenehanju družbene pogodbe – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene – zavrnitev dokaznega predloga
Na podlagi obrazložitve dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke, po kateri naj izvedenec pregleda poslovanje toženca glede finančnih sredstev, ki sta jih toženi stranki prejemali preko obeh s.p.-jev, je stališče sodišča, da je bil dokaz predlagan v potrditev navedb o višini zahtevka, pravilno.
Komunalni prispevek za energetiko in komunalo je plačana tretja oseba. Zavezanca za plačilo takšnega prispevka sta bila lahko le oba zakonca skupaj, kar pomeni, da je treba plačilo šteti kot „darilo“ obema.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne skladnosti stališča o neobstoju elementa protipravnosti z uzakonjenim načelom iz 10. člena OZ, ki slehernemu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, in iz tega načela izpeljanim merilom predvidljivosti negativne posledice za ugotavljanje (tudi) protipravnosti.
davek na dediščine in darila – oprostitev plačila – pastorek – potomci pastorka - nedopustno širjenje na ostale dediče
ZDO kot specialni predpis določa, kdo ne plača davka na dediščino (prvi dedni red) ter, kdo je z zavezanci prvega dednega reda (zakonec in otroci) izenačen (med drugimi tudi pastorek, ne pa njegovi potomci). Te določbe ni mogoče širiti z uporabo določb ZZZDR ali ZD (vstopne pravice in pravice posvojencev).