pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr izhaja, da se pogodba o zaposlitvi „lahko podaljšuje“. Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne zavezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
prepoved diskriminacije - uvedba disciplinskega postopka - predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Glede na tožnikovo zaposlitev na odgovornem delovnem mestu direktorja podružnice tudi ob enostranskih ugotovitvah določenih nepravilnosti pri njegovem delu tožena stranka ni ravnala protipravno, ko mu je predlagala sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Tak predlog izhaja iz načela svobode sklepanja delovnih razmerjih, ki se lahko upošteva še zlasti pri zaposlovanju na odgovornih delovnih mestih, ki zahtevajo poudarjeno stopnjo zaupanja med delavcem in delodajalcem. Tudi predočenje uvedbe disciplinskega postopka zaradi ugotovljenih nepravilnosti ne pomeni protipravnega ravnanja, saj je bil disciplinski postopek namenjen tudi razčiščevanju takih nepravilnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik porotnik kot tožničin mož - zavrnitev predloga
Ob upoštevanju, da je pri sodišču večje število sodnikov porotnikov, kar omogoča ustrezno sestavo senata, sorodstveno razmerje sodnika porotnika s tožečo stranko in dejstvo, da je sodnik porotnik zaposlen pri toženi stranki, ne pomenita utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba - rok za izvršbo - vrnitev delavca na delo - plačilo nadomestila plače
Po vročitvi pravnomočne sodbe o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo, se delovno razmerje za naprej vzpostavi le na podlagi dejanske vrnitve delavca na delo.
S potekom šest mesečnega roka od vročitve pravnomočne sodbe oziroma poteka roka za prostovoljno izvršbo delavec izgubi pravico do vrnitve na delo, čeprav je bila taka pravica pravnomočno ugotovljena. To hkrati pomeni, da po izdaji pravnomočne sodbe delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, saj pogoj vrnitve delavca na delo ni bil niti ustrezno uveljavljen in ne izpolnjen. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, po izdaji in vročitvi pravnomočne sodbe tudi ni bil vzpostavljen temelj za pravico tožnika do plače. Dejansko so razlogi za nevrnitev na delo na strani delavca, ki v zakonskem roku ni izkoristil možnosti zahtevati prisilno izvršitev sodne odločbe.
Tožeča stranka z revizijo izpodbija zavrnilni del pravnomočne sodbe, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo 4.172,93 EUR. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe mora presegati (in ne zgolj dosegati) 4.172,93 EUR, zaradi česar v danem primeru revizija ni dovoljena.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - dejansko opravljanje drugega dela
ZDR izrecno ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 75. členu. Pri tem ne predvideva, da bi pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prenehala veljati že s tem, če delavec pri delodajalcu začne opravljati delo na drugem delovnem mestu.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 100.
javni uslužbenec - zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pogojna obsodba - pravna posledica obsodbe - pogoj nekaznovanosti
Neizpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pomeni za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka 99. člena KZ.
Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanja izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. To velja tudi pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
izostanek z naroka - ustavitev postopka - substitut
Sodišče je postopek pravilno ustavilo, saj tožnik oziroma njegov pooblaščenec nista predložila nobenih dokazil, s katerimi bi utemeljila opravičeno odsotnost s prvega naroka.
ZJU člen 24, 25. ZObr člen 100a. ZDR člen 204, 204/4.
javni uslužbenec - vojak - plača po dejanskem delu - sodno varstvo
Zahtevka tožnikov ne izhajata iz odločb delodajalca o njunih pravicah in obveznostih, pač pa iz dejanskega dela. Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači, do katere je prišlo zaradi tega, ker nista prejemala plače za delo, ki sta ga dejansko opravljala, pač pa sta prejemala plačo za dolžnost, na katero sta bila le formalno razporejena. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem na podlagi četrtega odstavka 204. člena ZDR.
dovoljenost revizije - pooblaščenec v socialnem sporu - zavrženje revizije
V socialnem sporu lahko stranka vloži revizijo tudi po pooblaščencu, ki ni odvetnik, vendar mora izpolnjevati dva pogoja: imeti mora pravniški državni izpit in biti predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov. Pooblaščenec tožnika ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi poleg prvega izpolnjeval tudi navedeni drugi pogoj.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pogoji - sprememba zdravstvenega stanja
Zmotno je tožnikovo prepričanje, da za invalidnost in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zadoščata že dejstvo poškodbe pri delu in vsakršna sprememba v zdravstvenem stanju zaradi tega. Pomembna je vsaj še ugotovitev, ali je in koliko zaradi tega zmanjšana zmožnost za delo. Na podlagi ugotovljene invalidnosti je priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja odvisno še od izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev, glede na to, za kakšno podlago zavarovanja gre.
Postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju z 285. členom ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Takšno kršitev lahko revizijsko sodišče upošteva le v primeru, če jo je revident izrecno uveljavljal v pritožbi in do kršitve nato pride tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje.
Obrazložitev obstoja pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja glede na drugi odstavek 86. člena ZDR ni obvezna sestavina pisne odpovedi, zaradi česar delodajalec ta pogoj lahko dokazuje tudi v sodnem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba druge zaposlitve
Tožena stranka ni ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena ZDR, ko zaposlitve na zahtevnejšem delovnem mestu mehatronika ni ponudila tožniku, temveč bolje usposobljenemu sodelavcu.
ZPPSL člen 103, 172, 172/7. ZDR člen 105, 204, 204/3.
začetek stečaja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - veljavnost odpovedi - rok za sodno varstvo - denarne terjatve
V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in razveljavitve predloga za začetek stečajnega postopka se pri presoji veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kasneje razveljavljenega sklepa o začetku stečajnega postopka ne morejo upoštevati določbe 103. člena ZPPSL, 7. odstavka 172. člena ZPPSL oziroma 105. člena ZDR. Zakonodajalec ni predvidel ohranitve veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, če pride do naknadne razveljavitve sklepa o začetku stečaja in predloga za njegov začetek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-5, 370, 370/1, 370/1-1. ZDR člen 205.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - arbitražni dogovor - nedovoljen revizijski razlog
Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora ne predstavlja očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč bistvene kršitve iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v reviziji ni dovoljeno uveljavljati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje - začasno povečan obseg dela - naročila - poslovni razlog - tehnološko-organizacijske izboljšave
Nadomeščanje je po 2. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar le v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Pri nadomestitvi delavca, zaposlenega za nedoločen čas, ki mu je delovno razmerje sporazumno prenehalo, ne gre za tak razlog.
Kasnejše tehnološke in organizacijske izboljšave, zaradi katerih se je zmanjšal obseg dela, lahko privedejo do tega, da delo določenih delavcev ni več potrebno in so lahko le razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Le v primeru, če delodajalec uvaja nove programe, nove tehnologije ter druge tehnične in tehnološke izboljšave delovnega procesa, po 11. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR lahko zakonito zaposluje za določen čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev sodbe odvetniku - preklic pooblastila - obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Nevročitve oziroma nepravilne vročitve izdane sodne odločbe (in posledično nevložitve revizije) ni mogoče šteti za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP.
Revizija vložena po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, je prepozna. Tako revizijo zavrže s sklepom sodnik poročevalec Vrhovnega sodišča.