nesreča pri delu - delo z robotom - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca
Tožena stranka je opustila nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo, zato je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik. Delno je k škodi prispeval tudi sam tožnik, ki ni bil dovolj skrben, saj se je v času delovanja robota nahajal v zavarovanem območju delovanja stroja, čeprav je vedel, da tega ne sme. Ker je pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti vendarle treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu v skladu ZVZD zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca, prispevek tožnika k nastali škodi ne more biti večji od trideset odstotkov.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 177, 249. ZUP člen 129, 238. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
starostna pokojnina - upravni postopek - zavrženje zahteve - nova dejstva - izdaja novega upravnega akta - izbira med dvema pokojninama
Iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne izhaja, da se pri odločanju o zavrženju zahteve upošteva tudi, ali bo spremenjeno dejansko stanje, na katero se opira zahteva, povzročilo drugačno odločbo. To je stvar odločanja po vsebini.
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine
V izpodbijani sodbi je v premajhni meri upoštevana okoliščina, da tožnica, ki je pred škodnim dogodkom na levo oko s korekcijo videla šestdeset odsotno, v posledici nesreče pri delu na levo oko praktično ne vidi več. Tožnica se vsakodnevno sooča s številnimi omejitvami in je trajno prizadeta na mnogih področjih vsakodnevnih aktivnosti. Ni mogoče prezreti, da se ji je po obravnavani poškodbi življenje spremenilo. Ta dejstva v primerjavi s prisojenimi odškodninami v podobnih zadevah narekujejo zvišanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma odmero pravične denarne odškodnine v celotnem zahtevanem znesku.
učitelj - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opustitev obveznosti - trajajoča kršitev - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in obstoj pogoja iz prvega odstavka 110. člena ZDR že po zakonu narekujeta izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Revidentkina trditev, da ukrep tožene stranke ni sorazmeren s storjenimi kršitvami, je zato neutemeljena.
Rok za podajo izredne odpovedi v primeru opustitve (vpisovanja šolskih ur in ocen v dnevnik) ni začel teči že z dnem, ko je tožnica prvič opustila vpis, ampak najkasneje z dnem, ko je opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč kršitev trajala.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Za začetek teka 30-dnevnega roka za tožbo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je pomembno zgolj določno obvestilo oziroma védenje delavca, da mu delodajalec prekinja pogodbo o zaposlitvi. Ali gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali za druge načine prenehanja le-te, za začetek teka roka za tožbo ni bistveno.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 25. ZPIZ člen 13. URS člen 158. ZMEPIZ člen 24, 41, 42, 45.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - status zavarovanca - sprememba statusa
ZMEPIZ ne ureja vprašanja, kdaj nastopijo posledice v že obstoječem statusu zavarovanja, če pride do spremembe pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik vključen v zavarovanje na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 šele od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe, s katero je tožena stranka po uradni dolžnosti odločila o spremembi njegovega statusa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved kajenja - pisno opozorilo - pisna obdolžitev - zagovor
Odklonitev zagovora v zvezi s pisnim opozorilom iz prvega odstavka 83. člena ZDR ni okoliščina, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga omogoči zagovor.
pooblaščenec - izostanek z naroka - ustavitev postopka
Koriščenje „letnega dopusta“ pooblaščenca – odvetnika samo na sebi ni upravičen razlog za izostanek stranke (osebno ali njenega pooblaščenca) z naroka. Pooblaščenec bi lahko takšno osebno odsotnost nadomestil z angažiranjem substituta v smislu 4. točke prvega odstavka 95. člena ZPP ali pa na drug način zagotovil navzočnost na naroku v sodelovanju s stranko.
Za odločitev sodišča druge stopnje je bilo bistvenega pomena vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi, katere obstoj in pravice na njeni podlagi uveljavlja tožnik, veljavno sklenjena. V zvezi s tem vprašanjem tožnik ne postavlja trditev, ki bi bile lahko pomembne za odločitev o pritožbi.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Določba 30. člena ZDSS-1 ne uvaja možnosti splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, tega sklepa zato ni mogoče izpodbijati.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Tožeča stranka je dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev (pravica do plačila za dejansko opravljeno delo). Pogoji za dopustitev revizije so zato izpolnjeni.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 75, 75/3, 77, 82. ZPP člen 339, 339-1.
začasna odredba – obrazložitev izpolnjenosti pogojev – koristi nasprotne stranke
V primeru, da sodišče izda začasno odredbo, se mora opredeliti in obrazložiti vse (materialne) pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - soočenje izvedencev - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilcu, ki je kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, sodišče ne more izreči varnostnega ukrep obveznega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (64. člena KZ) samostojno, temveč le poleg izrečene zaporne kazni.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 80, 80/3-3. ZLD člen 16, 18-6.
lekarniška dejavnost - odvzem koncesije – začasna odredba –težko popravljiva škoda - vezanost na sporno razmerje, ki je predmet upravnega spora
Glede na sporno pravno razmerje bi morala tožeča stranka izkazati težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na podlagi okoliščin, ki izhajajo iz tega razmerja. Ker pa tožeča stranka izkazuje zatrjevano težko popravljivo škodo s posledicami, ki so nastale zaradi predhodnega prenehanja pogodbe o koncesiji, ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v obravnavani zadevi izdalo začasno odredbo na podlagi zatrjevanih okoliščin.
V izreku sodbe sodišča prve stopnje opisan fizični napad obsojenca na oškodovanko na javnem kraju, ki je prizadel njeno telesno celovitost, je sodišče pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (KZ), čeprav izpolnjuje (tudi) zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po novem kazenskem zakoniku (KZ-1), za katero pa je predpisana strožja kazen.
Očitek, da nekdo „tera prostitucijo“ (ki v narečju pomeni očitek, da se nekdo ukvarja s prostitucijo, še posebej, če v nadaljevanju sledi še očitek, da se je oseba slačila) je nedvomno žaljiv, pomeni pa tudi napad na ugled oziroma dobro ime oškodovanke.
Ugotovitev točnega časa odvzema prostosti je pomembna zaradi določitve dopustnega časa trajanja pripora, na zakonitost odreditve pa nima vpliva, saj je ta odvisna od obstojev pogojev za pripor.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005082
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 371, 371/1-11.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivne in subjektivne okoliščine - zavrnitev predloga
Pri presoji smotrnosti izreka nadomestne izvršitve zaporne kazni sodišče upošteva težo dejanja, vzroke za dejanje in okoliščine, v katerih je bilo storjeno ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005054
ZKP člen 148, 315, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Pri kaznivem dejanju goljufije mora biti v izreku sodbe lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin (ustvarjanje zmotne predstave pri drugi osebi o obstoju ali neobstoju določenih dejanskih okoliščin) opredeljeno s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.