odpoved najemne pogodbe – poslovni prostor – nalog za izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – predlog za preložitev naroka
Ker je bil toženec kljub prijetemu opominu več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljen. Da bi prišlo do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, mora imeti nezakonito ravnanje sodišča (zatrjevana nepravilna zavrnitev predloga za preložitev naroka) za posledico, da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V tej povezavi pa so bile toženčeve trditve tako v pritožbi kot v reviziji pavšalne in le na abstraktni ravni.
Nosilni argument sodbe pritožbenega sodišča predstavlja ugotovitev, da ni podana delodajalčeva odškodninska odgovornost. Predlagatelj ni konkretno pojasnil, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
Ker za naknadno uveljavljane nedenarne zahtevke, ki temeljijo na drugačni podlagi kot prvotni, tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, revizija zoper odločitev o teh zahtevkih ni dovoljena.
Revizija pa ni dovoljena niti zoper odločitev o prvotno uveljavljanem zahtevku. Na strani tožeče stranke namreč nastopata dva tožnika, ki nista v razmerju enotnih sospornikov. V takem primeru se pravica do revizije določi po drugem odstavku 41. člena ZPP.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Dokazno in trditveno breme o dovoljenosti revizije nosi revident, ki pa tega bremena ne izpolni zgolj s sklicevanjem na določila ZUS-1 o dovoljenosti revizije. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke, niso izkazali dovoljenosti revizije.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 9. ZDavP člen 96, 96/1, 97, 97/1, 97/4.
sprememba v škodo pritožnika – reformatio in peius – zastaranje vodenja postopka odmere davka – zastaranje pravice do odmere davka – (ne)obrazloženost upravnega akta – odmera davka od dohodkov iz dejavnosti – nepriznavanje odhodkov
Predmet revizije je prvostopna sodba in preko nje upravni akti, torej Vrhovno sodišče presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov le, če ugotovi, da tega ni pravilno storilo že prvostopno sodišče.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja možnost vrnitve – ničnost pogodbe – zazidano stavbno zemljišče
Sporni pravni posel je ničen, ker je bil sklenjen v nasprotju s prepovedjo razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, ki je sedaj prekinjen. Revizijske trditve, da je sporna parcela dejansko in v celoti funkcionalno zemljišče, ni mogoče upoštevati, ker jo je toženka prvič opredeljeno uveljavljala šele v pritožbi, ne da bi hkrati zatrjevala, da in zakaj tega ni mogla prej in pravočasno storiti.
davek od dohodka iz dejavnosti – obseg revizijske presoje
V revizijskem postopku se (za razliko od pritožbenega) ne presoja pravilnost postopka izdaje upravnega akta, presoja se pravilnost in zakonitost odločitve prvostopnega sodišča, preko tega pa tudi pravilnost in zakonitost upravnih aktov.
dovoljenost revizije - zastopanje pravne osebe - skupno zastopanje delniške družbe - zavrženje revizije
Pri pravnih osebah je zastopanje bodisi skupno bodisi posamično. Če je ureditev materialnega prava takšna, da lahko zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tudi za procesna dejanja. Določitev skupnega zastopanja je edina dopustna omejitev, ki učinkuje tudi navzven, torej proti tretjim.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do svobodne izbire zagovornika - obvezna formalna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - učinkovita obramba - priprava obrambe - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opravičljiv izostanek - vabilo na glavno obravnavo - ustna naznanitev odločb - enako varstvo pravic
S tem, ko je obsojenka na prvem naroku za glavno obravnavo po zaslišanju in po seznanitvi z nadaljnjimi poteki glavne obravnave po odmoru obravnavo brez pojasnila zapustila in ni pristopila na noben narok več, se je s konkludentnim ravnanjem odrekla sojenju v navzočnosti.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
Ker je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo ZBPP naj bi bilo kršeno, njena utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja pa se nanaša na zatrjevanje o napačno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v obravnavani zadevi, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – ničnost – položaj stranke v postopku določitve funkcionalnega zemljišča – zelo hude posledice
Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.
zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti – sodne počitnice
V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS, se zaradi sodnih počitnic podaljša rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti za en mesec. To stališče je vsebovano v številnih odločbah Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 40, 40/1, 40/4, 40/5. URS člen 156.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko
Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, se nanaša zgolj na splošno razlago posamičnih določb ZBPP in ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma, da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse, temveč poda zgolj svoje mnenje, kako bi bilo potrebno razlagati določbe ZBPP, zato pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
ZDDV člen 34, 34/1, 40, 40/6, 58. ZGD člen 73. ZDS člen 28, 28/2, 30.
davek na dodano vrednost – pravica do odbitka vstopnega davka – sestavine računa – nepopolna firma – praksa Sodišča Evropskih skupnosti
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ki se v skladu s 30. členom ZDS uporablja za enotno opredelitev davčnega zavezanca v davčnih evidencah, firma in sedež zavezanca pa sta kontrolna podatka.
Toženki ni mogoče očitati hude, kot tudi ne navadne malomarnosti. Glede na ugotovljeno preobremenjenost in zahtevnost njenega dela ter nepoučenost o tveganjih in pravilnem ter varnem poslovanju je ni mogoče primerjati z ostalimi pri tožniku zaposlenimi delavci, ki pa so imeli opravljeno potrebno izobraževanje in preizkus znanja iz menjalniškega poslovanja. Iz tega razloga od nje ni mogoče zahtevati strožje, posebne skrbnosti in pazljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0013081
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZOR člen 99, 99/1, 902, 902/5.
zavarovanje blaga v kopenskem prometu - zavarovalna polica - splošni in posebni zavarovalni pogoji - trajanje zavarovanja - doba zavarovalnega kritja - razlaga pogodbe - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo
Ker tožnik glede trajanja zavarovanja in zavarovalnega kritja v postopku ni imel nobenih pomislekov in vsebini police ni pripisoval drugačnega pomena kot toženka, vsebina police ni (bila) sporna in ni bilo potrebe po uporabi določb ZOR o razlagi pogodb. Vsebino police je zato treba uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR) oziroma kot jo je objektivno mogoče razumeti.
Zavarovalni polici so praviloma priključeni splošni pogoji, lahko pa tudi posebni pogoji oziroma klavzule, ki imajo prednost pred splošnimi pogoji. Vendar je najbolj pomembno, katere pogoje vsebuje polica in ti imajo prednost pred ostalimi, če so vsebinsko različni (peti odstavek 902. člena ZOR).
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci – žena in otroci – višina odškodnine
Glede na obseg duševnih bolečin je bila tožnikom prisojena prenizka odškodnina.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče mora izvesti predlagani dokaz, če je pomemben za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja (pravno relevanten) in je izkazana verjetnost, da bi njegova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.