ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bi morala na podlagi člena 82/2 ZDR dokazati, da so bili za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR izpolnjeni vsi pogoji, torej da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in da je imela ta kršitev vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z lažnim prikazovanjem o tehničnih predmetih, za katere je zatrjeval, da so mu bili ob vlomu odtujeni, spravil zavarovalnico v zmoto z namenom, da bi si pridobil zavarovalnino, torej protipravno premoženjsko korist, ki je sicer zavarovalnica tožniku ne bi bila dolžna plačati. To pa pomeni, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Z odločbo je bilo odločeno, da tožencu pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od določenega dne dalje miruje. Ker je tožeča stranka tožencu za to obdobje izplačala vtoževani znesek, do katerega glede na navedeno odločbo ni bil upravičen, je toženec ta znesek dolžan vrniti tožeči stranki. OZ namreč v tretjem odstavku 190. člena določa, da obstaja dolžnost vračila tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Tožena stranka je kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bila sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – dokazna ocena – prepozno predlagan dokaz – pravni pouk – relativna bistvena kršitev – načelo kontradiktornosti
V drugi pripravljalni vlogi lahko stranki (v sporih majhne vrednosti) predlagata nove dokaze le v kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v prvi pripravljalni vlogi. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi glede sklenitve pogodbe ni navedla novih dejstev, ta pogoj ne more biti izpolnjen. Tožeča stranka bi tako v dokaz svoje trditve, da je bila pogodba sklenjena ustno, zaslišanje osebe, ki je takšno pogodbo sklenila, morala predlagati že v prvi pripravljalni vlogi.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba - postopek zavarovanja - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice
Ločitvena pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana začasna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pa je postalo gotovo, da upnik (tožeča stranka) ne bo izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe, s čimer se je uresničil razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena ločitvena pravica.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 269, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
izpodbijanje dolžnikovih dejanj - stečajni postopek - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojno dejanje - dvostranska pogodba - sočasna izpolnitev - običajen rok izpolnitve - zmanjšanje vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbojnosti - običajna oblika izpolnitve - običajen način izpolnitve - nadomestna izpolnitev - vedenje o insolventnosti
Ker je ugotovljeno, da je toženec (upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno) prejel izpolnitev svoje terjatve v obliki oz. na način, ki po poslovnih običajih ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti, se dokazno breme o tem, da upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ni vedel ali ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen, prevali na toženca. Zato mora toženec dokazati, da ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen in zgolj obramba, da ni nič vedel, kaj se dogaja s tožnikom, ne zadostuje.
Ugotovitev, da se je ob delu tožnice kot blagajničarke zgornji predal stojala za cigarete neposredno nad blagajno samodejno odprl in tožnico poškodoval po obrazu, potrjuje dokazanost trditev tožnice o protipravnosti delodajalčevega ravnanja oziroma njegovi opustitvi dolžne zagotovitve varnih pogojev dela.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 94, 148, 148/1. ZPPLPS člen 6.
lastninjenje stanovanja - kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ - vpis lastninske pravice na kupca v primeru, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik - zaznamba stečaja nad vpisanim lastnikom kot ovira za vpis - lastnina overjena pred začetkom stečaja
Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti je bil namen določbe 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1 omogočiti kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu vpis v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik. Ne glede na to, da zemljiškoknjižni lastnik ni bil prodajalec, se zato šteje, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 oziroma 150. člena ZZK-1. Pritožnik pa spregleda, da morajo biti za dovolitev vpisa kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 148. člena ZZK-1, tudi iz 4. točke. Ta določa, da je vpis dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V predmetni zadevi je ta ovira zaznamba stečaja.
sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - predpisana vrsta postopka - vzpostavitev etažne lastnine - nepravdni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi bilo potrebno v postopku vzpostavitve etažne lastnine uporabiti pravila drugega postopka, tj. nepravdnega postopka. Ker je kumulacija več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kadar ti nimajo iste dejanske in pravne podlage, možna oziroma dopustna le pod pogojem, da je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka, že iz tega razloga sprememba tožbe ni mogoča.
dedič – odpoved dedovanju – učinek izjave za nazaj
J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil.
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 119, 119/2. ZPP člen 140, 140/3, 142, 142/3, 142/4. ZZDT člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - vročanje vabila na zagovor - vabilo - zagovor - osebna vročitev - tujec
Tožniku je bilo vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslano na naslov začasnega bivališča tožnika, iz navedene povratnice pa ne izhaja, kdaj je bilo puščeno obvestilo o pošiljki, kraj ter rok, do katerega bi moral tožnik dvigniti pisanje, kakor tudi ne opozorilo, da se bo vročitev štela za opravljeno, če pošiljka v navedenem roku ne bo dvignjena. Enako velja tudi glede izredne odpovedi, saj iz predložene pošiljke, ki je bila vrnjena toženi stranki, razvidno le, da je tožnik ni dvignil, na izhaja pa, da je bil tožnik sploh obveščen o prispeli pošiljki in na kakšen način. Ker tožena stranka ni izkazala, da je vabilo na zagovor in obdolžitev pred izredno odpovedjo in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročila skladno s 142. členom ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Tožniku, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot tujec, je delovno razmerje pri toženi stranki trajalo le do izteka veljavnosti delovnega dovoljenja, zato tožnikov zahtevek za reintegracijo po izteku tega datuma ni utemeljen.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
Tožnica v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njene pokojnine in da ji toženec izplača celoten neizplačan del njene pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a. Tožnica si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Toženec je s pravnomočno odločbo odločil tudi, na kakšen način se tožnici za nazaj izplača pripadajoča razlika. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF-a, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti med zdravljenjem v primeru, ko slednje ni močnejše intenzivnosti niti daljšega trajanja in niso podane druge okoliščine, ki bi to opravičile, niso podlaga za prisojo odškodnine iz posebnega naslova, pač pa se upoštevajo pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem.
javni uslužbenci - prevedba - prehod v nov plačni sistem - delovno mesto - plačni razred
Pri prevedbi plač v javnem sektorju je treba izhajati iz vsebine veljavne pogodbe o zaposlitvi. Prehod v nov plačni sistem ne more spremeniti delovnopravnega položaja javnega uslužbenca. Podlago za prevedbo je predstavljal nominalni znesek osnovne plače in delovnega mesta javnega uslužbenca iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa njegovo dejansko delo. Posamezna delovna mesta, ki so določena v kolektivni pogodbi, so bila usklajena na podlagi pogajanj med delodajalcem in socialnimi partnerji, pri čemer je bil predmet pogajanj in dogovorov med njimi tudi uvrščanje posameznih delovnih mest v plačne razrede. Pri določanju vrednosti posameznega delovnega mesta oziroma njegovega izhodiščnega plačnega razreda je bila zato tožena stranka dolžna spoštovati vrednotenje, ki je bilo dogovorjeno v kolektivni pogodbi.
Tožena stranka je v tožničinem primeru pri izpodbijani prevedbi v letu 2008 izhajala iz zadnje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „komercialist ZT I“, na katerega je bila tožnica formalno razporejena, in glede tega upoštevala višino njene plače. Na tej osnovi je določila primerljivo delovno mesto „sodelavec za javna naročila“ ter jo ob upoštevanju pripadajočih napredovanj in odbitka zaradi nižje izobrazbe uvrstila v ustrezen plačni razred. Zato je izpodbijani aneks tožene stranke, s katerim je tožnici določila navedeno delovno mesto in jo uvrstila v ustrezen plačni razred, zakonit.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 36. ZPP člen 96, 339, 339/2, 339/2-11.
delitev solastnih nepremičnin - način delitve - bistvena kršitev določb postopka - zastopanje strank - izrecno pooblastilo za prenos pooblastila
Dopuščanje rabe določenega dela zemljišča s strani posameznih solastnikov še ne pomeni, da ta del nepremičnine pri delitvi avtomatsko pripade temu solastniku ne upoštevaje upravičene interese drugih solastnikov. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pri načinu delitve solastne nepremičnine prevladal upravičen interes solastnikov, da pridobijo zaokrožene lastniške enote, torej da se jim dodelijo parcele, ki mejijo na njihove že obstoječe parcele, s čimer bodo lahko svojo in pridobljeno parcelo najlažje uporabljali in koristili.
predhodna odredba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse
Sodišče v postopku v zvezi z izdajo predhodne odredbe, tudi če je ta predlagana ob obravnavi tožbe v pravdnem postopku, smiselno uporabi določbe ZIZ o izvršbi (239. člen ZIZ).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenina - izvedenec - nagrada - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker je dodatna dokumentacija presegala 200 strani, pripada izvedencu nagrada za zelo obsežno dokumentacijo iz 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZIZ člen 107, 257, 257/1, 260, 260/1. ZOR člen 1083.
bančna garancija - prepoved izplačila - predhodna odredba - prenos zarubljene terjatve - prepoved unovčitve garancije - nedopustno sredstvo zavarovanja
Glede na konkretno pravno razmerje glede zarubljene terjatve, v katerem nastopa tožeča stranka kot dolžnikov (bančni) dolžnik, je več kot očitno, da tožeča stranka z omenjeno izvršbo na denarno terjatev, ki jo ima tožena stranka iz naslova bančne garancije do banke, ne bo dosegla poplačila terjatve, ki jo iztožuje od tožene stranke v konkretni pravdi. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da želi tožeča stranka z rubežem te terjatve iz bančne garancije s predlagano predhodno odredbo doseči zgolj prepoved unovčitve garancije. Zato gre v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča za nedopustno sredstvo zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 137, 139, 139/1, 139/2, 143. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ZPIZ člen 20, 20/2, 22.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina
Tožnik ne izpolnjuje pogojev po 139. členu ZPIZ-1 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj lahko opravlja večino življenjskih potreb.
Postopek za oceno telesne okvare se ni začel na zahtevo zavarovanca, temveč na predlog tožnikove osebne zdravnice, ki je predlogu tudi predložila medicinsko dokumentacijo. Iz nje ne izhaja, da bi bile zdravstvene težave, na katere se tožnik sklicuje, in so sicer navedene v izvidih, objektivizirane z izvidi ustreznih zdravnikov specialistov, zaradi česar invalidski komisiji I. in II. stopnje teh težav (oz. diagnoz) tudi utemeljeno nista upoštevali pri oceni telesne okvare. Naloga invalidskih komisij ni v izvajanju diagnostike, temveč da na podlagi že zbrane medicinske dokumentacije, torej že izdanih izvidov in izvedenih preiskav ter meritev, podajo izvedensko mnenje o telesni okvari. Tožnik v sodnem postopku ni zadostil dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih izvidov specialistov, ki bi lahko bili podlaga za priznanje drugačnega odstotka telesne okvare, kot sta ga že v predsodnem postopku ugotovili invalidski komisiji I. in II. stopnje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 100% telesno okvaro, ni utemeljen.