začetek postopka osebnega stečaja .- insolventnost – trajnejša nelikvidnost – plačilna nesposobnost – zaposlitev
Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval.
osebni stečaj - odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080301
OZ člen 82. ZPP člen 243, 337, 337/1.
razlaga pogodb - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka
Ustaljeno stališče sodne prakse sicer je, da se dokazi, izvedeni v drugem sodnem postopku, lahko uporabijo le s soglasjem obeh pravdnih strank, vendar pa je implicitno zavzeto tudi stališče, da lahko stranka takšno soglasje odreče le iz utemeljenih razlogov. Takšen razlog bi bil podan, če npr. katera od prizadetih strank v drugem postopku ni mogla polno sodelovati. V konkretnem primeru oba postopka potekata med istima strankama, dokaz z izvedencem se je izvedel na njun predlog in ob njunem aktivnem sodelovanju, kar pomeni, da sta imeli obe pravdni stranki v obeh postopkih možnost izražati svoja stališča in dajati pripombe na izvedensko mnenje.
Gospodarski subjekt, ko se odloči, da opravljanje določene dejavnosti in s tem tudi pogodba zanj nima več smisla, mora upoštevati tudi upravičene interese nasprotne pogodbene stranke, odločitev pa skrben gospodarski subjekt tudi sprejme šele, ko ugotovi, da so prednosti njegovega ravnanja večje od posledic, ki jih mora nositi zaradi kršitve pogodbe. Vsekakor pa je dolžen pogodbena razmerja v takem primeru urediti in poskrbeti tudi za povračilo škode, če ta nastane zaradi prenehanja izpolnjevanja pogodbe.
Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da naj bi zaradi odklanjanja rešitve s strani tožeče stranke odpadla podlaga za izvajanje pogodbe, s čimer očitno želi doseči učinke ničnosti pogodbe v smislu 4. odstavka 39. člena OZ. Če bi želela rešiti razmerje, v katerem ne bi prišlo do kršitve pogodbe z njene strani, bi to lahko reševala v okviru instituta spremenjenih okoliščin. Sicer mora za svoje ravnanje nositi pravne posledice, ki so v dolžnosti povrnitve škode zaradi kršitve pogodbe.
priposestvovanje služnosti v javno korist – posebna pravila – priposestvovanje in pravična posest po ODZ – dopustitev uporabe nepremičnine za zagotavljanje nemotenega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa (oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Res je, da so v času izgradnje omrežja na ozemlju, na katerem je bil sporni daljnovod postavljen, veljale določbe italijanskega Civilnega zakonika (kasneje pa še ODZ), vendar to ni pomembno, saj je bil Temeljni zakon o razlastitvi, ki je kot specialni predpis urejal (prisilni) prenos služnosti (in torej izključil uporabo ODZ), sprejet že leta 1947 in torej do sprejetja tega zakona služnost še ni mogla biti priposestvovana. V zvezi s priposestvovanjem služnosti po ODZ je treba še dodati, da je pogoj za priposestvovanje po paragrafu 1461 tudi pravična posest, torej posest, ki se opira na tak naslov, ki bi zadoščal za prevzem lastnine (oziroma v konkretnem primeru služnosti). Tožeča stranka se v zadevi ni sklicevala na noben tak naslov in tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti niti po ODZ.
Po oceni pritožbenega sodišča so v tej zadevi izpolnjeni pogoji iz 61. člena EZ in bi tožena stranka morala dopustiti uporabo svojih nepremičnin za potrebe sanacije enosistemskega daljnovoda, seveda pa proti plačilu pravične odškodnine.
osebni stečaj - delna oprostitev plačila sodnih taks - takse v postopku osebnega stečaja
Sodišče prve stopnje ni dolžno samo raziskovati premoženjskega oziroma finančnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Pri tem pa je v postopkih osebnega stečaja že tako ali tako določeno, da se plačujejo nižje takse. Samo dejstvo, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja, pa ni samostojna podlaga za ugoditev takemu predlogu.
odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - običajna pomoč zakonca
Pomoč in nega pri osebnih zadevah ki jo je tožniku v času njegovega zdravljenja nudila žena, namreč ne presega običajne pomoči med zakoncema, ki bi upravičevala prisojo zahtevane odškodnine iz tega naslova.
vknjižba hipoteke – neobstoječa valuta – pretvorba SIT v EUR – nesklepčen predlog
Po četrtem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi Eura (ZUE) morajo sodišča po uradni dolžnosti opraviti pretvorbo tolarskih zneskov v evre, vendar to velja le za tiste postopke, ki so se vodili v trenutku uveljavitve ZUE, medtem ko se za postopke, uvedene po uveljavitvi ZUE lahko uporablja le določba prvega odstavka 13. člena ZUE, skladno s katero se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v pogodbah in drugih sredstvih s pravnim učinkom, z uveljavitvijo tega zakona glasijo na euro, preračunano na tečaj zamenjave. Ob uporabi te določbe se listina, ki je podlaga predlogu, dejansko glasi na terjatev v EUR (pri čemer posebna konverzija ni potrebna), predlog pa je posledično nesklepčen, saj kljub navedenim zakonskim določbam predlaga vpis hipoteke v tolarjih.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 239. ZGD-1 člen 679, 679/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 108, 108/4, 115, 213, 213/1.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj - pravdna sposobnost – pomanjkljivost v navedbi stranke – registrirana podružnica – poprava vloge – solidarno poroštvo – notarski zapis – trajnejša nelikvidnost – višina upnikove terjatve – postopek preizkusa terjatev – odsotnost z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi – opravičilo – zastopanje po pooblaščencu – dolžnost razkritja zdravstvenega stanja
Višina upnikove terjatve je pomembna le za ugotovitev obstoja obeh materialnopravnih pogojev za začetek stečajnega postopka, zato je to stvar obrazložitve sklepa o začetku stečajnega postopka. Natančna višina terjatve se ugotovi šele v postopku preizkusa terjatev.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 384/2-2, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 115, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – pritožbena novota – unovčenje stečajne mase
Upravitelj je dolžnika večkrat pozval, naj mu predloži pogodbo v zvezi z opravljanjem direktorske funkcije v podjetju P., d. o. o., in podatke o izplačani oz. višini neizplačane plače oziroma prejemkov po tej pogodbi, česar pa ta ni storil in s tem kršil obveznost iz 384. člena ZFPPIPP.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – večkratni zaporedni prenos pravice – listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Sodba, s katero je odločeno le, da se pogodba razveže, ničesar pa ni odločeno o vrnitvi danega (toženi stranki ni naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi vrnila, kar je dobila na podlagi razvezane pogodbe oziroma predmet odločanja ni bila izbrisna tožba, s katero bi se vzpostavilo prejšnje stanje), ne daje podlage za vknjižbo lastninske pravice na pravnega prednika predlagatelja.
URS člen 22. ZKP člen 150, 150/1, 150/1-1, 153, 153/1, 154, 154/2.
posebni preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - uničenje podatkov
Predmet uničenja po drugem odstavku 154. člena ZKP niso katerikoli podatki, sporočila, posnetki ali dokazila, pridobljena z uporabo, v danem primeru ukrepa iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP, ampak le tisti, ki zaradi vsebine ne omogočajo začetka oziroma nadaljevana kazenskega pregona. Vse ostale po prvem odstavku 154. člena ZKP hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.