Ni pomemben zgolj prihodek, ki bi ga tožeča stranka ustvarila, ampak je potrebno upoštevati tudi stroške, ki bi ji ob tem nastali. Ker podatkov o slednjih (kljub ugovorom toženca) ni podala, je trditvena podlaga o višini zahtevka tako pomanjkljiva, da onemogoča njeno ugotavljanje.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 103, 104, 121.
stečajni postopek – upnik v stečajnem postopku – stranka – pravni interes za vložitev pritožbe – izboljšanje pravnega položaja – nadomestilo upravitelja – popravni sklep
Pritožnik je pritožbo vložil kot upnik v stečajnem postopku. Glede na njegov položaj stranke v postopku ima izkazan pravni interes za vložitev pritožbe, v kolikor bi z uspehom v pritožbi izboljšal svoj pravni položaj v zvezi z izpodbijanim sklepom. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo znesek odmerjenega nadomestila upravitelja, kar je nedvomno v korist upnikov stečajnega postopka in s tem tudi pritožnika. Z uspehom v pritožbenem postopku in z razveljavitvijo popravnega sklepa z dne 6. 3. 2014 pa bi dejansko ostal v veljavi sklep o odmeri nadomestila z dne 24. 2. 2014 z odmerjenim višjim zneskom nadomestila, kar pomeni, da bi se v posledici ugoditvi pritožbi položaj pritožnika dejansko poslabšal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. Zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga je prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako izkazan ekonomski razlog predstavlja dejansko podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.
stranska intervencija – intervencijski interes – vpogled v spis
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj. Intervencijski interes je podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - vrnitev nazaj na delo - sodna razveza
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski sistem, ki je bil predmet policijske preiskave. Prav tako ni dokazano, da bi tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki zaupanje zlorabljal ali da bi kakorkoli s svojimi nedopustnimi ravnanji posegal v zaupne podatke zaposlenih delavcev tožene stranke.
Tožnik je argumentirano ovrgel očitke tožene stranke, s katerimi je tožena stranka dokazovala, da so podane okoliščine in interesi na njeni strani, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tožnikovi sodelavci, tudi njegov neposredno nadrejeni delavec, so izpovedali, da s tožnikom ni bilo težav in da je vestno in skrbno opravljal svoje delovne naloge, ter da dekanove izpovedbe nakazujejo le njegovo subjektivno prepričanje, da tožnik ni vreden zaupanja za delo pri toženi stranki. V večji meri je potrebno upoštevati interese in okoliščine na strani tožnika v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, zlasti dejstvo, da je bil daljše obdobje (več kot dvajset let) zaposlen pri toženi stranki, ter da je starejša oseba in glede na razmere na trgu doslej kljub prizadevanjem ni uspel najti nove zaposlitve. Zato je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo utemeljen in niso podani pogoji za sodno razvezo po 2. odstavku 118. člena ZDR.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.
Delavec je v skladu z določbo 1. odstavka 132. člena ZDR upravičen do odpravnine zaradi upokojitve tudi v primeru invalidske upokojitve. Iz določbe 132. člena ZDR nikakor ne izhaja, da bi bila pravica omejena le na primere, ko se delavec starostno upokoji. Pojem „upokojitev“ se nanaša na vse primere uveljavljanja pravice do pokojnine. Zato delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšni podlagi se upokojuje, tako v primeru upokojitve zaradi pridobitve pravice do starostne pokojnine kot tudi v primeru uveljavitve pravice do invalidske, družinske ali vdovske pokojnine.
Določba 149. čl. ZJU (premestitev zaradi delovnih potreb) ni namenjena sankcioniranju delavca oziroma premestitvi zaposlenega zaradi subjektivnih razlogov oziroma okoliščin, ki so na strani delavca, saj so sankcioniranju delavcev iz razlogov, ki so subjektivne narave, namenjeni drugi delovnopravni instituti. Namen določbe 149. čl. ZJU je v smotrnejši organizaciji dela pri delodajalcu, vendar pa je premestitev dovoljena in zakonita zgolj v primerih, ko so za ta ukrep podane realne in objektivno izkazane delovne potrebe delodajalca. Teh pa tožena stranka v obravnavanem primeru ni dokazala. Dejanski razlog za premestitev tožnika (vodnika službenega psa) je bil incident s službenim psom. Zatrjevana tožnikova neprimernost za opravljanje nalog na delovnem mestu oziroma neustreznost ravnanja pri opravljanju dela vodnika službenega psa ne predstavljata zakonitega razloga za premestitev javnega uslužbenca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljen.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – preizkus ločitvenih pravic – izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic – razvezni pogoj – napotitev na pravdo – izvršilni naslov – predhodna odredba – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.
Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ni izvršilni naslov. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
odškodnina - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - bodoča škoda - ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode - zakonske zamudne obresti
Tožnik v tem postopku uveljavlja od toženke plačilo odškodnine zaradi nižje pokojnine. To škodo mu je povzročila toženka z napačnim obračunavanjem in izplačilom plač za obdobja v zadnjih treh letih pred upokojitvijo. Tožniku je škoda nastajala sukcesivno ob vsakomesečnem izplačilu pokojnine, ki je bila nižja od pripadajoče ter tako nastajajoča škoda ne izvira iz enkratnega in zaključenega ravnanja tožene stranke, pač pa tudi še iz njenega nadaljnjega kontinuiranega zavračanja obračuna in plačila dolgovanih razlik plače ter predpisanih davkov in prispevkov. Zaradi tega je začel teči zastaralni rok za uveljavljanje te škode z vsakomesečnim izplačilom nižje pokojnine (1. odstavek 352. člena OZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugovor zastaranja, ki ga je podala tožena stranka in tožniku dosodilo odškodnino le za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe.
Ker je tožniku škoda nastajala vsakomesečno ob prejemu nižjega zneska pokojnine, bi bil tožnik skladno s 165. členom OZ upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska vsakomesečne škode do plačila.
Tožnik ni dokazal, da pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, zato je pogodba veljavna, tožnik pa do dodatka za stalnost (ki ga je prejemal pri prejšnjem delodajalcu pred prenosom k toženi stranki), ki v pogodbi ni določen, ni upravičen. Iz enakega razloga ni upravičen do dodatka za izmensko delo za vtoževano obdobje, ker dodatek v pogodbi o zaposlitvi ni določen, panožna kolektivna pogodba, ki ga je določala, v spornem obdobju ni več veljala, pa tudi v ZDR dodatek za izmensko delo ni predviden.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - povrnitev bodoče škode - poškodba medenice - skaženost - odškodnina za strah
Dosojena odškodnina v višini 2.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za intenziven in relativno dolg strah tožnika za življenje, ko ni mogel iz avtomobila na avtocesti in se je bal, da bo kdo trčil vanj, nekaj dni trajajoč hud sekundarni strah za izid zdravljenja ter nato približno dva in pol meseca strahu za izid zdravljenja srednje intenzitete.
O skaženosti govorimo le, kadar gre za trajne in relativno izstopajoče spremembe oškodovančeve zunanjosti. To pa mestoma drugače obarvani zobje niso.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.
vročanje – način vročanja – pooblastilno razmerje – vročanje stranki namesto pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.