Tožnik ni dokazal, da pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, zato je pogodba veljavna, tožnik pa do dodatka za stalnost (ki ga je prejemal pri prejšnjem delodajalcu pred prenosom k toženi stranki), ki v pogodbi ni določen, ni upravičen. Iz enakega razloga ni upravičen do dodatka za izmensko delo za vtoževano obdobje, ker dodatek v pogodbi o zaposlitvi ni določen, panožna kolektivna pogodba, ki ga je določala, v spornem obdobju ni več veljala, pa tudi v ZDR dodatek za izmensko delo ni predviden.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – preizkus ločitvenih pravic – izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic – razvezni pogoj – napotitev na pravdo – izvršilni naslov – predhodna odredba – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.
Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ni izvršilni naslov. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
OZ člen 299, 299/1, 375, 375/1, 378, 378/1, 381. ZPP člen 313.
tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost - prepoved anatocizma – pravnomočnost odločitve o stroških – paricijski rok - obresti od stroškov postopka
Obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero je o njih odločeno. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. V takšnem primeru dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti. Noben zakon ne določa, v kakšnem roku mora zavezanec povrniti stroške postopka. Ta rok določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP. To je paricijski rok, torej rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti. V primeru odločanja o stroških postopka pa je to tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Če zavezanec stroškov postopka v tem roku ne povrne, pride v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
odškodnina - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - bodoča škoda - ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode - zakonske zamudne obresti
Tožnik v tem postopku uveljavlja od toženke plačilo odškodnine zaradi nižje pokojnine. To škodo mu je povzročila toženka z napačnim obračunavanjem in izplačilom plač za obdobja v zadnjih treh letih pred upokojitvijo. Tožniku je škoda nastajala sukcesivno ob vsakomesečnem izplačilu pokojnine, ki je bila nižja od pripadajoče ter tako nastajajoča škoda ne izvira iz enkratnega in zaključenega ravnanja tožene stranke, pač pa tudi še iz njenega nadaljnjega kontinuiranega zavračanja obračuna in plačila dolgovanih razlik plače ter predpisanih davkov in prispevkov. Zaradi tega je začel teči zastaralni rok za uveljavljanje te škode z vsakomesečnim izplačilom nižje pokojnine (1. odstavek 352. člena OZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugovor zastaranja, ki ga je podala tožena stranka in tožniku dosodilo odškodnino le za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe.
Ker je tožniku škoda nastajala vsakomesečno ob prejemu nižjega zneska pokojnine, bi bil tožnik skladno s 165. členom OZ upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska vsakomesečne škode do plačila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - vrnitev nazaj na delo - sodna razveza
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski sistem, ki je bil predmet policijske preiskave. Prav tako ni dokazano, da bi tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki zaupanje zlorabljal ali da bi kakorkoli s svojimi nedopustnimi ravnanji posegal v zaupne podatke zaposlenih delavcev tožene stranke.
Tožnik je argumentirano ovrgel očitke tožene stranke, s katerimi je tožena stranka dokazovala, da so podane okoliščine in interesi na njeni strani, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tožnikovi sodelavci, tudi njegov neposredno nadrejeni delavec, so izpovedali, da s tožnikom ni bilo težav in da je vestno in skrbno opravljal svoje delovne naloge, ter da dekanove izpovedbe nakazujejo le njegovo subjektivno prepričanje, da tožnik ni vreden zaupanja za delo pri toženi stranki. V večji meri je potrebno upoštevati interese in okoliščine na strani tožnika v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, zlasti dejstvo, da je bil daljše obdobje (več kot dvajset let) zaposlen pri toženi stranki, ter da je starejša oseba in glede na razmere na trgu doslej kljub prizadevanjem ni uspel najti nove zaposlitve. Zato je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo utemeljen in niso podani pogoji za sodno razvezo po 2. odstavku 118. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je na športni dan prekoračil pooblastila učitelja spremljevalca, posegel v zaščiteno osebno sfero dijakinj in izvajal aktivnosti, ki ne sodijo med naloge učitelja spremljevalca (dijakinjama se je približal in se ju dotikal na način, ki ni običajen dotik kot pri uri športne vzgoje, jima sledil, ju kljub njunemu odklanjanju večkrat vabil v finsko savno,...). S takšnim ravnanjem je huje kršil pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
vrnitev v prejšnje stanje - dokazi - zamuda naroka - upravičen razlog
Ker mora skladno s 116. členom ZPP sodišče ugotoviti, da je predlog stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka utemeljen, ker je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga, mora stranka predlogu priložiti dokaze oziroma predlagati izvedbo dokazov, s katerimi tak opravičljiv razlog utemeljuje. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, da naj navedbe v predlogu dokaže. Sodišče prve stopnje je toženo stranko takoj, ko je predlagala preložitev naroka, pozvalo, da naj predloži dokazila o zadržanosti. Teh pa tožena stranka ni predložila niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Ni pomemben zgolj prihodek, ki bi ga tožeča stranka ustvarila, ampak je potrebno upoštevati tudi stroške, ki bi ji ob tem nastali. Ker podatkov o slednjih (kljub ugovorom toženca) ni podala, je trditvena podlaga o višini zahtevka tako pomanjkljiva, da onemogoča njeno ugotavljanje.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vse nepravilnosti, za katere dolžnik meni, da so se zgodile v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, bi dolžnik moral uveljavljati s pritožbo zoper tisti sklep. Sklep je tak kot je, vse morebitne nepravilnosti pa so sanirane s pravnomočnostjo tega sklepa, ki nikoli ni bil spremenjen ali razveljavljen.
ZDR člen 42, 126. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 54.
obveznost plačila - plača - plačilo za opravljeno delo - znižanje plače - delovna uspešnost - ocena dela
Tožena stranka ni imela podlage za (zakonito) izplačevanje nižje plače tožniku. Za znižanje plač tožniku ni bila dovolj ugotovitev direktorice, da tožnik ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnik bi moral biti ocenjevan na ustrezni podlagi, ki bi jo v predmetnem sodnem postopku bilo možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožnikovega dela njegova plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači utemeljen.
ustavitev izvršbe – predlog za odlog izvršbe – neuspešen poskus rubeža – rok za predlog za ponovni rubež
Rok iz 88. člena ZIZ je prekluzivne narave, kar pomeni, da nastopi pravna posledica v primeru, ko upnik v predpisanem roku pri izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža. To velja tudi za primer, ko je upnik sicer že predlagal odlog izvršbe za obdobje oziroma v situaciji, ko je izvršba že odložena.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ZDKG člen 5, 7, 11, 14, 15, 21, 21/2. ZD člen 10, 11.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetije – nujni delež – denarna vrednost nujnega deleža
Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.
V odškodninskem pravu velja, da mora oškodovanec storiti vse, da je škoda čim nižja (compensatio lucri cum damno). Gre za temeljno načelo odškodninskega prava.
Tožnica je storila vse, da je bila škoda čim manjša in je našla drugo delo. Zato gre tožnici iz naslova izgubljenega zaslužka le tisti izpad, ki je nastal v času dela nezmožnosti oziroma je dokazala, da ji je izpadel dohodek.
Pri izpodbojnih zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti, taksativno navedenih v 1. točki drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je mogoče izpodbijati tako domnevano dejstvo, torej obstoj trajnejše nelikvidnosti, kot tudi domnevno bazo, torej obstoj tistih dejstev, ki so podlaga za domnevo trajnejše nelikvidnosti. Pri neizpodbojni zakonski domnevi obstoja trajnejše nelikvidnosti pa je mogoče izpodbijati le dejstva, ki so podlaga za domnevo. Ob obstoju dejstev, ki so podlaga za domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, domneve takega dolžnikovega stanja ni mogoče izpodbijati s trditvami in dokazi, da je dolžnik likviden oziroma samo kratkoročno nelikviden, če je taka domneva po zakonu neizpodbojna.