odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - izguba vida
Tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova odgovarja le takrat, če se tveganje, ki bi moralo biti zajeto v pojasnilu, tudi dejansko uresniči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072054
OZ člen 190, 432, 1013. ZPP člen 7, 124.
pristop k dolgu – solidarno poroštvo - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - kršitev razpravnega načela
Pogodba o pristopu k dolgu mora vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Pristop k dolgu ne more biti rezerva za oblično spodletelo poroštvo.
Prav je, da je sodišče na izvedbo dokazov vsebinsko pripravljeno, vendar bi kljub temu moralo zaslišani osebi najprej (pre)pustiti spontano pripoved o dejstvih, o katerih naj bi posamezna oseba izpovedovala, nato pa se ji lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
Gre za kršitev načela enakega obravnavanja, če stranka nima možnosti zaslišani nasprotni stranki zastavljati vprašanj (četudi do tega pride zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja te stranke na zaslišanju). V tem primeru mora sodišče izvedbo dokaza dokončati kasneje ali pa ga ne upoštevati.
Komitent določi vrsto pravnega dejanja, ki naj ga opravi komisionar, in pogoje, pod katerimi naj se to pravno dejanje opravi, in sicer so to pri prodajnem naročilu predvsem stvar (blago) in cena.
Nepremičnine niso hitro unovčljivo premoženje, zato jih v zvezi z zagotavljanjem dolžnikove likvidnosti ni dopustno upoštevati enako kot tekoče prejemke. Pri tem bi bila zahteva, da mora dolžnik prodati nepremičnino, v kateri stanuje, za poplačilo relativno majhnega zneska sodne takse (glede na vrednost nepremičnine) nezdružljiva z ustavnim načelom sorazmernosti, ki je po ustaljeni ustavno sodni praksi del načela pravne države (2. člen Ustave).
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca.
Za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička ni dovolj, da tožnik dokaže golo dejstvo iskanja službe. Dokazati mora tudi, da službe ni dobil in to iz razloga svoje delne delovne nesposobnosti.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenikov – prodaja z lastninskim pridržkom
Prodajalec in kupec se morata o pridržku lastninske pravice dogovoriti, vendar pa se za dogovor o pridržku ne zahteva posebna oblika, pridržek je lahko dogovorjen ustno, pisno ali pa je vsebovan v splošnih pogodbenih pogojih prodajalca.
nova škoda - sodna poravnava - invalidnost - izgubljeni zaslužek
Vzrok za novo škodo je tožnikova invalidnost, ki je nastopila šele po sklenitvi sodne poravnave, zato je očitno, da ta škoda s poravnavo ne more biti zajeta.
odškodnina za telesne bolečine - katastrofalna škoda - obstoj škode kljub omejenemu zavedanju
V posledici poškodbe je tožnik 100% invalid, povsem nepokreten in odvisen od tuje nege in pomoči, ki kljub nizki stopnji zavedanja čuti bolečine, ki pa so po intenziteti zelo hude in trajne. Gre za katastrofalno škodo v okviru katere je tožnik in bo tudi v bodoče trpel trajne fizične bolečine zelo hude do hude intenzitete ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju. Po presoji sodišča tožniku za prestane telesne bolečine, katere je utrpel v posledici škodnega dogodka in katere bo očitno trpel vse do konca svojega življenja, pripada pravična denarna odškodnina v znesku 67.000,00 EUR.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – večkratni zaporedni prenos pravice – listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Sodba, s katero je odločeno le, da se pogodba razveže, ničesar pa ni odločeno o vrnitvi danega (toženi stranki ni naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi vrnila, kar je dobila na podlagi razvezane pogodbe oziroma predmet odločanja ni bila izbrisna tožba, s katero bi se vzpostavilo prejšnje stanje), ne daje podlage za vknjižbo lastninske pravice na pravnega prednika predlagatelja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 239. ZGD-1 člen 679, 679/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 108, 108/4, 115, 213, 213/1.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj - pravdna sposobnost – pomanjkljivost v navedbi stranke – registrirana podružnica – poprava vloge – solidarno poroštvo – notarski zapis – trajnejša nelikvidnost – višina upnikove terjatve – postopek preizkusa terjatev – odsotnost z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi – opravičilo – zastopanje po pooblaščencu – dolžnost razkritja zdravstvenega stanja
Višina upnikove terjatve je pomembna le za ugotovitev obstoja obeh materialnopravnih pogojev za začetek stečajnega postopka, zato je to stvar obrazložitve sklepa o začetku stečajnega postopka. Natančna višina terjatve se ugotovi šele v postopku preizkusa terjatev.
URS člen 22. ZKP člen 150, 150/1, 150/1-1, 153, 153/1, 154, 154/2.
posebni preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - uničenje podatkov
Predmet uničenja po drugem odstavku 154. člena ZKP niso katerikoli podatki, sporočila, posnetki ali dokazila, pridobljena z uporabo, v danem primeru ukrepa iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP, ampak le tisti, ki zaradi vsebine ne omogočajo začetka oziroma nadaljevana kazenskega pregona. Vse ostale po prvem odstavku 154. člena ZKP hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - običajna pomoč zakonca
Pomoč in nega pri osebnih zadevah ki jo je tožniku v času njegovega zdravljenja nudila žena, namreč ne presega običajne pomoči med zakoncema, ki bi upravičevala prisojo zahtevane odškodnine iz tega naslova.
vknjižba hipoteke – neobstoječa valuta – pretvorba SIT v EUR – nesklepčen predlog
Po četrtem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi Eura (ZUE) morajo sodišča po uradni dolžnosti opraviti pretvorbo tolarskih zneskov v evre, vendar to velja le za tiste postopke, ki so se vodili v trenutku uveljavitve ZUE, medtem ko se za postopke, uvedene po uveljavitvi ZUE lahko uporablja le določba prvega odstavka 13. člena ZUE, skladno s katero se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v pogodbah in drugih sredstvih s pravnim učinkom, z uveljavitvijo tega zakona glasijo na euro, preračunano na tečaj zamenjave. Ob uporabi te določbe se listina, ki je podlaga predlogu, dejansko glasi na terjatev v EUR (pri čemer posebna konverzija ni potrebna), predlog pa je posledično nesklepčen, saj kljub navedenim zakonskim določbam predlaga vpis hipoteke v tolarjih.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 384/2-2, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 115, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – pritožbena novota – unovčenje stečajne mase
Upravitelj je dolžnika večkrat pozval, naj mu predloži pogodbo v zvezi z opravljanjem direktorske funkcije v podjetju P., d. o. o., in podatke o izplačani oz. višini neizplačane plače oziroma prejemkov po tej pogodbi, česar pa ta ni storil in s tem kršil obveznost iz 384. člena ZFPPIPP.