OZ člen 635, 635/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - sorazmerno znižanje cene - oblikovalna pravica - oblikovalni tožbeni zahtevek - sredstvo zavarovanja - bianko menica - odprava napake v garancijski dobi - protipravno ravnanje podjemnika - stvarna napaka - skrita napaka - odškodnina za škodo zaradi napake - pobotni ugovor
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje cene je oblikovalna pravica, ki jo mora naročnik uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom.
Institut zavarovanja plačila (konkretno z izročitvijo bianko menice) je namenjen zgolj lažjemu uveljavljanju terjatve, ni pa ga upravičenec dolžan uporabiti. Odločitev o tem, ali bo sredstvo zavarovanja uporabil ali ne, je stvar njegove odločitve.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenikov – prodaja z lastninskim pridržkom
Prodajalec in kupec se morata o pridržku lastninske pravice dogovoriti, vendar pa se za dogovor o pridržku ne zahteva posebna oblika, pridržek je lahko dogovorjen ustno, pisno ali pa je vsebovan v splošnih pogodbenih pogojih prodajalca.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070478
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev časti in dobrega imena – namen zaničevanja – relativno javna oseba - novinarska svoboda
Splošno je znano, da je sladkorna bolezen (tip 1 in tip 2) resna presnovna motnja, ki ima celo kljub zdravljenju lahko hude kratkoročne in dolgoročne posledice za človekovo zdravje in življenje. Druga tožnica in tretji tožnik sta se s svojo tezo, da je, v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicinske znanosti in stroke, diabetes ozdravljiv, brez dvoma izpostavila burnemu odzivu tako strokovne kot laične javnosti. V tem smislu ju je tudi sodišče prve stopnje označilo za relativno javni osebi.
Tožniki glede na spornost njihove teze o ozdravljivosti diabetesa niso mogli pričakovati samo navdušenega odobravanja javnosti, ampak predvsem tudi ostro in neprizanesljivo kritiko ter z dvomi podprte vrednostne sodbe.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
ara – avans – odstop od pogodbe – neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je tožnik neupravičeno odstopil od pogodbe, nima na odločitev o vračilu avansa (glavnica) nikakršnega vpliva. Ta okoliščina bi bila pomembna samo v primeru, če bi tožena stranka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
kritje nadstandardnih potreb – razumno razmerje - otrokova korist - preživnina
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je le-te treba upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
spor majhne vrednosti - odvoz smeti - odlok občine - materialno pravo - pomanjkljive navedbe - zahteva za povračilo stroškov
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jo je podala dan po tem, ko je prejela sodbo, s katero je bilo odločeno v tem sporu majhne vrednosti.
ZDR člen 32, 34, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica zlorabila svoj položaj in uporabila taksi prevoze v spornem obdobju v zasebni namen. Dokazno breme, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, je na strani tožene stranke. Ta bi morala v sodnem postopku dokazati, da so bili prevozi, ki jih je očitala tožnici, opravljeni v zasebne namene tožnice. Ne zadostuje, da tožena stranka dokaže, da prevozi niso bili opravljeni za potrebe tožene stranke, temveč bi morala dokazati, da je te prevoze dejansko uporabila tožnica v svoj zasebni namen. Zato tožnici ni mogoče očitati, da je z naročanjem taksi prevozov huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, seveda pa tudi ne, da je s svojimi dejanji storila kršitev delovnih obveznosti, ki ima tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
Vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari. Domneva preklica prvotne naklonitve velja tudi v primeru, če se naklonjena stvar z vedenjem ali privolitvijo oporočitelja pretransformira v novo obliko.
SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079257
OZ člen 154, 299. ZVCP-1 člen 37, 37/1, 37/4. ZOZP člen 20a.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trk osebnega vozila in motornega kolesa – deljena odgovornost – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zamudne obresti – izvedensko mnenje iz kazenskega postopka
Izvedensko mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano v kazenskem postopku in na katerega sta se obe pravdni stranki sklicevali ter izrecno soglašali, da ga v tem postopku uporabi pravdno sodišče, predstavlja procesno veljavno in izvedenskemu mnenju v pravdnem postopku enakovredno dokazno gradivo.
Splošno znano je, da je v cestnem prometu prehitevanje večkrat tvegano in od slehernega voznika terja previdnost, še posebej pa, če gre za motoriste, ki v primerjavi z osebnimi vozili uporabljajo šibkejše oziroma ranljivejše prevozno sredstvo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0066136
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
predhodna odredba - spor o pristojnosti - pravnomočnost sklepa o ugovoru
Odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.
začasna odredba – neprimerno sredstvo zavarovanja - zemljiški dolg – izročitev zemljiškega pisma
Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.