SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenega razloga - pripoznava dolga - pooblaščenec po zaposlitvi
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno. Če ne bi bilo, bi bilo dopuščeno arbitrarno sojenje. Iz tega razloga so upoštevne le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane. To pomeni, da mora pritožnik povsem določno in konkretno opisati procesno dejstvo, na katerega navezuje pritožbeni očitek.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - spremenjene razmere - pravnomočno razsojena stvar
Razvezani zakonec naj po razvezi plačuje nepreskrbljenemu zakoncu preživnino, vendar le in toliko, kolikor zmore brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravnorelevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali prinaša v konkretnem primeru plodove ali ne. Bistveno je, da ima bivši zakonec poleg prihodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.
izključitveni razlog za zavarovalno kritje - splošni pogoji - dolžnost zavarovanca - ukrepi, potrebni za preprečitev nastanka zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici.
Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – duševne bolečine starih staršev – smrt vnukinje – vloga starih staršev
Določbo prvega odstavka 180. člena OZ se lahko nekoliko širše razlaga, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki živijo ves čas s starimi starši in jim stari starši nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi enakovrstno razmerje, kakršno obstaja med starši in otroki.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
Z asignacijsko pogodbo, ki je bila med strankama dogovorjena, se je opravljalo tekoče (sprotno) plačilo za opravljena dela v skladu s pogodbo. Tako sodišče ocenjuje, da objektivni pogoj izpodbojnosti v konkretnem primeru ni podan, saj je podana sočasnost med izvršenimi deli in izvršenim plačilom za opravljena dela kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Tožena stranka je namreč izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, saj je dokazala, da je s sklenjeno asignacijsko pogodbo, ki je bila dogovorjena med pravdnima strankama prejela plačilo za opravljeno delo v običajnem pogodbeno dogovorjenem roku.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
začasna odredba – neprimerno sredstvo zavarovanja - zemljiški dolg – izročitev zemljiškega pisma
Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravno vprašanje
Pritožbena teza o nujnosti seštevanja odstotkov glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki sta jih vsak na svojem področju ocenila izvedenca, je zmotna. Za takšen način ocenjevanja zmanjšanja življenjskih aktivnosti namreč ni nikakršne podlage. Poudariti je treba, da ocenjevanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni delo izvedenca, marveč sodišča, saj gre za pravno vprašanje.
Z upoštevanjem dejstev, ki jih toženec ni zatrjeval, je bilo kršeno razpravno načelo, čeprav naj bi tako ravnanje narekovalo upoštevanje določb o toženčevih ustavnih pravicah do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja.
Četudi bi sporni nepremičnini predstavljali toženčevo (edino) domovanje, to ne pomeni, da sme tožničina pravica do izvrševanja solastninskih upravičenj ostati prazna. Toženec bi bil zato v takem primeru tisti, ki bi bil bodisi dolžan poskrbeti za sklenitev ustreznega dogovora s tožnico bodisi uporabiti sodno pot za zavarovanje svojega pravnega položaja.