Vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari. Domneva preklica prvotne naklonitve velja tudi v primeru, če se naklonjena stvar z vedenjem ali privolitvijo oporočitelja pretransformira v novo obliko.
OZ člen 635, 635/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - sorazmerno znižanje cene - oblikovalna pravica - oblikovalni tožbeni zahtevek - sredstvo zavarovanja - bianko menica - odprava napake v garancijski dobi - protipravno ravnanje podjemnika - stvarna napaka - skrita napaka - odškodnina za škodo zaradi napake - pobotni ugovor
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje cene je oblikovalna pravica, ki jo mora naročnik uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom.
Institut zavarovanja plačila (konkretno z izročitvijo bianko menice) je namenjen zgolj lažjemu uveljavljanju terjatve, ni pa ga upravičenec dolžan uporabiti. Odločitev o tem, ali bo sredstvo zavarovanja uporabil ali ne, je stvar njegove odločitve.
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Namen določbe 257. člena ZIZ je omejiti možnost zlorabe inštituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka z vlaganjem t. i. pavšalnih ugovorov. Pavšalen ugovor je torej ugovor, v katerem dolžnik zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe z listino (npr. pogodba ali naročilnica ali dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom.
izključitveni razlog za zavarovalno kritje - splošni pogoji - dolžnost zavarovanca - ukrepi, potrebni za preprečitev nastanka zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici.
Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
V kolikor se obtoženka ne bi pritožila zoper prvo sodbo, prvo sodišče v ponovnem sojenju ne bi moglo preklicati dveh pogojnih obsodb, ki nista bili predmet preklica v prvem sojenju, in nato po pravilu o steku obtoženki izreči enotne kazni zapora. Na ta način je obtoženka prišla v slabši položaj, zaradi česar je prišlo do kršitve iz člena 385 ZKP.
Zastaranje v smislu 365. člena OZ je pretrgano, kadar je dejanje upnika zoper dolžnika usmerjeno v ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, ki se vtožuje v tem postopku. Če gre za raznovrstni terjatvi, aktivnost upnika v zvezi z eno ne more povzročiti učinka po 365. členu OZ v zvezi z drugo – vložitev tožbe zaradi ugotovitve skupnega premoženja ne pretrga teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova uporabnine.
Uporabnine ni mogoče prisoditi za obdobje po izdaji prvostopenjske sodbe, saj je pravna podlaga obravnavanega zahtevka neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je prikrajšanje/okoriščenje že nastalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072041
OZ člen 40.
nedopusten nagib – ničnost darilne pogodbe - razpolagalna nesposobnost – pravnoposlovno razpolaganje - nemoralnost - prenos lastninske pravice - določljiva cena
Razlaga sodišča, da ni moč govoriti o nedopustnem nagibu pri drugem tožencu za sklenitev darilne pogodbe, ker odsvojitev v tej pravdi spornih nepremičnin s to darilno pogodbo še ne pomeni onemogočanja izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora s strani drugega toženca do tožnice, je v diametralnem nasprotju s splošno priznanim načelom stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic kot jih ima sam.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je odločba, vendar ne enake kvalitete kot neizvršljiva sodba, saj je izdan na podlagi enostranskih trditev, ne pa na podlagi kontradiktornega postopka. V takšnih primerih je treba obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, s katero se prisilno posega v pravno zavarovani položaj dolžnika z določitvijo pravice upnika na tem premoženju oziroma sredstvih, ki učinkuje proti tretjim, razlagati restriktivno.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – LASTNINJENJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065175
ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 132, 132/3, 154. ZPPLPS člen 6. SZ člen 111. ZPPSL člen 131. ZFPPIPP člen 279. OZ člen 393, 393/1, 393/2. ZPP člen 2, 161, 161/4.
izvršba na nepremičnino – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sosporništvo – stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – izločitvene pravice – pravdni stroški – delitev obveznosti in terjatev – solidarna obveznost – načelo dispozitivnosti – prekoračitev zahtevka
Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki.
Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
spor majhne vrednosti - odvoz smeti - odlok občine - materialno pravo - pomanjkljive navedbe - zahteva za povračilo stroškov
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jo je podala dan po tem, ko je prejela sodbo, s katero je bilo odločeno v tem sporu majhne vrednosti.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - izguba vida
Tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova odgovarja le takrat, če se tveganje, ki bi moralo biti zajeto v pojasnilu, tudi dejansko uresniči.
ZDR člen 32, 34, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica zlorabila svoj položaj in uporabila taksi prevoze v spornem obdobju v zasebni namen. Dokazno breme, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, je na strani tožene stranke. Ta bi morala v sodnem postopku dokazati, da so bili prevozi, ki jih je očitala tožnici, opravljeni v zasebne namene tožnice. Ne zadostuje, da tožena stranka dokaže, da prevozi niso bili opravljeni za potrebe tožene stranke, temveč bi morala dokazati, da je te prevoze dejansko uporabila tožnica v svoj zasebni namen. Zato tožnici ni mogoče očitati, da je z naročanjem taksi prevozov huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, seveda pa tudi ne, da je s svojimi dejanji storila kršitev delovnih obveznosti, ki ima tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1.
meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenega razloga - pripoznava dolga - pooblaščenec po zaposlitvi
Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti striktno. Če ne bi bilo, bi bilo dopuščeno arbitrarno sojenje. Iz tega razloga so upoštevne le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane. To pomeni, da mora pritožnik povsem določno in konkretno opisati procesno dejstvo, na katerega navezuje pritožbeni očitek.
Okoliščina, da zavarovanec o prometni nesreči ne obvesti policije, sama po sebi ne pomeni podlage za izgubo zavarovalnih pravic. Takšna opustitev predstavlja zgolj (eno) od okoliščin za sklepanje, ali se je zavarovanec oziroma voznik s tem izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti.
Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved – dejansko vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo izjemoma prihaja do primera, ko se bo delodajalec o vseh okoliščinah - zlasti tistih subjektivne narave - seznanil šele ob zagovoru delavca, kar bi lahko privedlo tudi do ugotovitve, da odpovedni razlog ni podan, npr. zato, ker ni krivdnega ravnanja delavca. Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je torej dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitve za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje vse do zagovora delavca, vendar je zagovor le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Glede na materialno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je rok za odpoved pričel teči od zagovora tožnice, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je bila tožena stranka dejansko seznanjena s kršitvijo in storilcem.
V kolikor bo sodišče prve stopnje, po zaslišanju predlagane priče, ki je opravila kontrolo bolniškega staleža tožnice in na podlagi poročila detektiva zaključilo, da je tožena stranka že na podlagi ugotovitev detektiva vedela, kakšna navodila je imela tožnica s strani osebnega zdravnika, potem ni bilo resnega razloga za dodatne poizvedbe tožene stranke v zvezi z navodili osebnega zdravnika. Izvajanje dodatnih dokazov tožene stranke za potrditev že ugotovljenih dejstev ne more podaljšati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se na podlagi zagovora delavca ali izjav prič praviloma le potrdi delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je nazadnje obrazložil že v vabilu za zagovor oziroma pisni obdolžitvi, podan.