ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 71, 163, 163/2.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - skrajšanje delovnega časa
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni bilo ugotovljenih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi poleg siceršnjih omejitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovale še časovno razbremenitev 4 ure dnevno. Zato tožnikov zahtevek za skrajšanje delovnega časa na 4 ure dnevno ni utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - pravdni stroški - načelo uspeha
Tožnica s svojim zahtevkom ni v celoti uspela. Potem, ko je bilo podano izvedensko mnenje iz katerega izhaja ugotovitev sodnega izvedenca, da tožnica ni bila zmožna za opravljanje dela v polnem delovnem času v določenem obdobju, tožnica ni postavila datuma, do kdaj naj bi ta začasna nezmožnost za delo trajala, zato je bilo potrebno šteti, da tožnica uveljavlja začasno nezmožnost za delo vse do naroka za glavno obravnavo. Ker pa je bilo bistvo spora v presoji izpodbijanih odločb tožene stranke in ker je tožnica tudi delno uspela glede ugotovitve začasne nezmožnosti za delo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za delni uspeh, torej za uspeh v višini 50 %.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je s svojim vozilo zapeljal na varno območje delodajalca, izključno namenjeno nočnemu parkiranju avtobusov. Po izstopu iz svojega vozila je odšel do parkiranega mestnega avtobusa, kjer je iz rezervoarja natočil 10 litrov goriva z namenom, da si ga protipravno prilasti. Očitano ravnanje lahko predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožeča stranka (čistilka) bi ob spornih sobotah, na podlagi odločb ZZZS, morala delati pri toženi stranki od ponedeljka do sobote po 4 ure na dan, kot je bilo določeno v njenem urniku dela, saj z navedenima odločbama ni bilo odločeno, da je sposobna delati le v delovnem času 20 ur tedensko. Ker tožeča stranka kljub navodilom in pisnemu opozorilu tožene stranke ponovno ni prišla na delo ob sobotah, je z neupravičeno odsotnostjo z dela ob navedenih sobotah motila delovni proces tožene stranke in s tem kršila določbo 31., 32. in 35. člena ZDR. Zato ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Pri tožniku je prišlo do izgube delazmožnosti za opravljanje pridobitnega dela. Zato je njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, utemeljen.
invalidnost III. kategorije - pravica do dela z omejitvami
Pri tožnici je prišlo do trajno zmanjšane delovne zmožnosti v smislu III. kategorije invalidnosti. Tožnica je zmožna svoje ali drugo delo (njeni izobrazbi, znanjem in izkušnjam primerno) opravljati le v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno in sicer brez vsiljenega tempa in ritma, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, v ergonomsko urejenem delovnem okolju in z le izjemno zahtevo za hojo po stopnicah ali neravnem terenu. Ugotovljeno zdravstveno stanje tožnice drugih omejitev pri delu ne utemeljuje.
Okoliščina, da zavarovanec o prometni nesreči ne obvesti policije, sama po sebi ne pomeni podlage za izgubo zavarovalnih pravic. Takšna opustitev predstavlja zgolj (eno) od okoliščin za sklepanje, ali se je zavarovanec oziroma voznik s tem izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072041
OZ člen 40.
nedopusten nagib – ničnost darilne pogodbe - razpolagalna nesposobnost – pravnoposlovno razpolaganje - nemoralnost - prenos lastninske pravice - določljiva cena
Razlaga sodišča, da ni moč govoriti o nedopustnem nagibu pri drugem tožencu za sklenitev darilne pogodbe, ker odsvojitev v tej pravdi spornih nepremičnin s to darilno pogodbo še ne pomeni onemogočanja izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora s strani drugega toženca do tožnice, je v diametralnem nasprotju s splošno priznanim načelom stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic kot jih ima sam.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je odločba, vendar ne enake kvalitete kot neizvršljiva sodba, saj je izdan na podlagi enostranskih trditev, ne pa na podlagi kontradiktornega postopka. V takšnih primerih je treba obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, s katero se prisilno posega v pravno zavarovani položaj dolžnika z določitvijo pravice upnika na tem premoženju oziroma sredstvih, ki učinkuje proti tretjim, razlagati restriktivno.
opredelitev nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja - začetek teka roka za izvršitev
O tem, da je v družini prisotno nasilje, se je sodišče prepričalo na podlagi vseh dokazov v spisu, zato ni bilo treba zasliševati otrok o tem, kako se je to nasilje izvajalo.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
ara – avans – odstop od pogodbe – neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je tožnik neupravičeno odstopil od pogodbe, nima na odločitev o vračilu avansa (glavnica) nikakršnega vpliva. Ta okoliščina bi bila pomembna samo v primeru, če bi tožena stranka uveljavljala plačilo škode zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0066136
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
predhodna odredba - spor o pristojnosti - pravnomočnost sklepa o ugovoru
Odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.
odškodninska odgovornost odvetnika – odsotnost z naroka – vzročna zveza – odgovornost izvajalca za delavca podizvajalca – varstvo pri delu – pojem delavca
Z neopravičeno odsotnostjo iz naroka, na katerega je bil odvetnik v redu povabljen, ki je imela za posledico umik tožbe, je bila storjena huda kršitev odvetnikove obveznosti, čeprav je bila na isti narok povabljena tudi stranka (pa ni prišla).
V konkretnem primeru je bil tožnikov delodajalec v smislu delovnopravnih predpisov sicer nesporno družba M. kot pogodbeni podizvajalec R.. Za odškodninsko odgovornost pa je na to povezanost treba gledati širše in ugotoviti, kdo je naročal, odrejal, organiziral in vodil delovni proces.
kritje nadstandardnih potreb – razumno razmerje - otrokova korist - preživnina
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je le-te treba upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.