zahteva za sodno varstvo – pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo – nedovoljena pritožba
Okrajno sodišče je o zahtevi za sodno varstvo storilke odločalo kot pritožbeni organ zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa (torej kot instanca prekrškovnemu organu). Glede na to, da je vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, bi bila pritožba zoper takšno sodbo dovoljena le pod pogoji iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – povzemanje vsebine listine – zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
V postopku v sporih majhne vrednosti mora pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
zahteva za sodno varstvo – pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo – nedovoljena pritožba – uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka
Prekrškovni organ v uvodu pritožbe sicer navaja, da sodbo Okrajnega sodišča v Piranu izpodbija iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 4. točke 154. člena ZP-1, vendar je iz vsebine pritožbenih navedb razvidno, da se le te dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1. Iz tega razloga pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, pritožba prekrškovnega organa zoper sodbo sodišča, s katero je bilo zahtevi za sodno varstvo ugodeno, ni dovoljena.
Očitek prekrškovnega organa, da je bila z odločitvijo sodišča prve stopnje onemogočena pravica oškodovanca do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka, ni utemeljen, saj oškodovanca ni med upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo (59. člen ZP-1), prav tako ga ne omenjajo določbe 65. člena ZP-1, ki se nanašajo na odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Sicer pa za oškodovanca to ni ovira, da ne bi mogel eventualnega zahtevka uveljavljati v pravdi.
zmotna uporaba materialnega prava - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - deljena odgovornost
Glede na trditveno podlago tožbe (da je do prometne nesreče prišlo med dvema motornima voziloma med vožnjo (premikanjem)), je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je ugotavljalo odškodninsko odgovornost zgolj v smislu 131. člena OZ, saj bi moralo uporabiti tudi določbe, ki urejajo odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila (154. člen OZ)
vožnja z vozilom po cesti – sankcija – sprememba sodbe
Obdolžencu se ne očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pač pa, da je storil prekršek, opisan v 1. alineji izreka, s tem, da je vozil osebni avtomobil v cestnem prometu pod vplivom alkohola, prekršek opisan v 2. alineji izreka pa s tem, da kot voznik ni vozil po desni strani smernega vozišča na taki oddaljenosti od njegovega roba, da bi potekal promet varno in neovirano, saj je z vozilom zapeljal na desno stran vozišča, kjer je z desnim delom vozila oplazil oziroma trčil v več vozil. Vzročne zveze med alkoholiziranostjo in prekrškom po 37. členu ZPrCP torej sodišču prve stopnje ni bilo treba dokazovati.
Pogodbena določila zavezujejo le pogodbene stranke. Pogodbena določila med tretjimi zato ne morejo izničiti niti določil o ari niti pravil, ki se nanašajo na fiduciarne račune. Ker tožena stranka are ni prejela v zvezi s Pogodbo, ki jo je sklenila z J. S., pač pa ji je bila nakazana fiduciarni račun v hrambo za tretjo osebo (tožeča stranka), je zmotno pravno stališče pritožnice, da lahko s prejetim zneskom razpolaga enako kot prejemnik are.
spor majhne vrednosti– narok za glavno obravnavo – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče tožene stranke ni bilo dolžno pozivati k izjavi o tem, ali zahteva narok; tožena stranka bi morala to zahtevati že v naprej - v tožbi, odgovoru na tožbo ali pripravljalni vlogi. S tem, ko je sodišče toženo stranko naknadno pozvalo, naj se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, tožena stranka ni pridobila pravice do izvedbe naroka, kot bi šlo sklepati iz njenih pritožbenih navedb.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vračunanje v dedni delež
Predmet dedovanja niso denarna sredstva zap. vdove, zato sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem ne more (in ne sme) ugotavljati obsega sredstev zap. vdove na njenih računih na podlagi zgolj navržene trditve, da gre pri teh sredstvih za skupno premoženje zapustnika in zap. vdove.
ZPP člen 77, 77/2, 78, 82, 83, 83/2. ZZZDR člen 209, 209/2.
odvzem poslovne sposobnosti - zakoniti zastopnik – začasni skrbnik – stalni skrbnik - skrbnik za posebni primer – procesna legitimacija
Položaj skrbnice za posebni primer v tem postopku je bil primerljiv s položajem začasnega skrbnika, ki ga postavi sodišče osebi, zoper katero se začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Ker je v obravnavanem primeru postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti končan in je tožeča stranka postavljena pod skrbništvo, je s postavitvijo stalnega skrbnika odpadla potreba, da ga v tej pravdi zastopa skrbnica za posebni primer.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 71, 163, 163/2.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - skrajšanje delovnega časa
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni bilo ugotovljenih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi poleg siceršnjih omejitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovale še časovno razbremenitev 4 ure dnevno. Zato tožnikov zahtevek za skrajšanje delovnega časa na 4 ure dnevno ni utemeljen.
ZPP člen 458, 458/2. ZIZ člen 29, 29/2, 29/5, 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – stroški pravdnega postopka – stroški izvršilnega postopka – priglasitev stroškov v elektronskem predlogu za izvršbo
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka po pravilih ZPP, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.
Ker je tožnica pritožbo zoper sodbo vložila po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je potrebno njeno pritožbo kot prepozno zavreči.
Ker se tožničina vloga „žalba“ posredovana sodišču v tujem jeziku, šteje za nerazumljivo in ne za nepopolno, bi moralo sodišče prve stopnje z njo ravnati skladno z 2. odstavkom 104. člena ZPP kot z nerazumljivo vlogo in jo vrniti tožnici, da jo v določenem roku vrne v dveh izvodih prevedeno v slovenski jezik ter jo hkrati opozoriti na pravne posledice, v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Tožnikov zahtevek za plačilo razlik v plači je "čista" denarna terjatev, ki jo lahko v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem, ne glede na to, ali je pred tem zahteval odpravo kršitve pri delodajalcu. Delavec pri uveljavljanju denarnih zahtevkov ni omejen s predhodnim postopkom pri delodajalcu kot procesno predpostavko za sodno varstvo, utemeljenost zahtevkov je vezana le na zastaralni rok (206. člen ZDR).
Četudi je bila zaradi izplačevanja dodatka za stalnost na podlagi odločitve tožene stranke tožnikova plača višja, ni mogoče šteti, da je bil s tem pravilno obračunan in izplačan tudi dodatek za delovno dobo. Obeh vrst dodatkov se ne more seštevati in upoštevati dobljene vsote kot dodatka za delovno dobo. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo v višini, obračunani glede na dopolnjeno delovno dobo, utemeljen. Ker pa je tožena stranka s plačilom dodatka v zamudi, je poleg glavnice (dodatka za delovno dobo) dolžna plačati tožniku tudi zakonske zamudne obresti.
Tožena stranka je dodatek za stalnost izplačala tožniku po svoji prosti volji in ob poznavanju prepisov, brez kakršnihkoli zahtev tožnika. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da bi lahko od tožnika zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, niti ni plačala nekaj, da bi se izognila sili. Takšnega pridržka tožena stranka ni niti navajala niti dokazovala, zaradi česar zneska, ki ga je plačala tožniku, ne more terjati nazaj. Zato v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke iz naslova vrnitve plačanega dodatka, ne obstoji.
invalidnost III. kategorije - pravica do dela z omejitvami
Pri tožnici je prišlo do trajno zmanjšane delovne zmožnosti v smislu III. kategorije invalidnosti. Tožnica je zmožna svoje ali drugo delo (njeni izobrazbi, znanjem in izkušnjam primerno) opravljati le v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno in sicer brez vsiljenega tempa in ritma, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, v ergonomsko urejenem delovnem okolju in z le izjemno zahtevo za hojo po stopnicah ali neravnem terenu. Ugotovljeno zdravstveno stanje tožnice drugih omejitev pri delu ne utemeljuje.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 5, 5/1, 139, 139/2, 140, 140/1, 140/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4. ZPPreb člen 14a, 14a/1, 14a/1-1.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - pojem prebivališča - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Sodišče je prehitro odločalo o dolžnikovem ugovoru, še preden je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljeno z učinkom pravnomočnosti.
Zakonodajalec uporablja pojem stanovanja, ki je različen od pojma prijavljenega (formalnega) prebivališča.
Sicer je postopek po drugem odstavku 42. člena ZIZ skopo urejen, a tudi v njem mora biti zagotovljena možnost, da lahko učinkovito sodeluje nasprotna stranka in odgovori na navedbe predlagatelja.
postopek izbire kandidata - zavrženje tožbe - tožba v korist tretjega - actio popularis - pravica do sodnega varstva
Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije je nedopustna tožba, ki jo vloži oseba, ki s tožbo ne zahteva varstva svojih pravic ampak varstvo pravic tretje osebe. Procesna legitimacija je procesna predpostavka in če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
Tožnik je vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja druge osebe, zakonitost zaposlitve druge osebe na razpisu v spornem letu in zakonitost zasedbe delovnega mesta druge osebe. Ker ne obstaja pravica zahtevati varstva tujih pravic, temveč zgolj svojih pravic, je treba tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavreči.
stroški – neobrazložen sklep o stroških – obrazložitev v novem sklepu
Iz vsebine izpodbijanega sklepa je mogoče razbrati, da je prvostopno sodišče poskušalo odpraviti napako, ki jo je storilo v predhodno obravnavanem stroškovnem sklepu, vendar takšne procesne napake prvostopno sodišče očitno ne more samo odpraviti z izdajo novega sklepa.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila - pritožba standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.
Ker bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam oziroma njegovi družinski člani, je utemeljena delna oprostitev sodne takse (v višini polovice sodne takse za pritožbo).
invalidnost - I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum spremembe nastanka invalidnosti
Pri tožnici ni podana I. kategorija invalidnosti. Njena delovna zmožnost za njen poklic je zmanjšana za manj kot 50 %. Tožnica je zmožna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, utemeljen.
Glede datuma spremembe nastanka invalidnosti je potrebno upoštevati prvi dan po pravnomočnosti odločbe tožene stranke, s katero je bilo predhodno pravnomočno ugotovljeno stanje invalidnosti pri tožnici. Vendar od tega dne dalje tožnici ne gredo tudi nove pravice. ZPIZ-1 v 2. odstavku 163. člena namreč določa, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Ker je bilo ugotovljeno, da je v obravnavanem primeru tožena stranka takoj ugovarjala sprejemu ponudbe z dopolnitvami oziroma spremembami, ki jih je na toženkino ponudbo dopisal in prečrtal tožnik, je pravno pravilna ugotovitev o tem, da poravnava zaradi nedoseženega soglasja volj med strankama ni bila sklenjena.
Zavarovalnica, ki plača oškodovancu za nematerialno škodo, lahko v primeru odpadle pravne podlage, zahteva vrnitev preveč plačanega zneska, če ta ni bil pošten.