Ne more se zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti točno pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, še zlasti to velja za pravo neuko stranko, kot je tu toženka, in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 78, 78/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - smrt zavarovanke - dediči - stvarna legitimacija
Tožnica uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja njene matere v tujini. V tem primeru tožnica ni izkazala obstoj stvarne legitimacije, torej da v postopku uveljavlja kakšno svojo pravico, ki ji gre po določbah ZZVZZ. Lastnost stranke ima namreč v upravnem postopku lahko samo oseba, o kateri pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča v tem postopku. Pravico bi torej lahko uveljavljala zgolj tožničina mati. Za prenos te pravice na dediče ni nobene zakonske podlage. Ker se postopek pri toženi stranki pred smrtjo tožnice sploh še ni začel, v tem primeru tudi ni mogoče govoriti o obstoju terjatve, ki naj bi s smrtjo pokojne matere prešla na tožnico, torej na dediče. Tožnica tako ne uveljavlja ali ne varuje svojih pravic ali pravnih koristi, s tem pa torej tudi ne more imeti lastnost stranke v tem postopku. ZUP v 2. točki 1. odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker gre v predmetni zadevi ravno za tak primer, je potrebno tožbeni zahtevek na povračilo stroškov zdravljenja njene matere zavrniti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070449
SPZ člen 49, 67, 67/7, 99. OZ člen 125.
negatorna tožba – dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi – načelo relativnosti pogodb – upravljanje s stvarjo v solastnini – motilno ravnanje – standard obzirne souporabe stvari
Dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi (tj. posesti stvari) nima učinka razdelitve solastnine in ne zavezuje pravna naslednika skleniteljev, torej ne učinkuje extra partes.
Vsebina zatrjevanih motilnih ravnanj (tj. toženčevo kajenje in sedenje na klopci na betonskem pločniku ob južnem delu stanovanjske hiše ter njegovo prehajanje do betonskega pločnika ob prizidku po parceli, ki je v izključni posesti tožnika) ne presega standarda obzirne souporabe stvari oziroma takšne uporabe, ki bi drugega solastnika izključevala ali omejevala od souporabe.
Tožnik (invalid III. kategorije) na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic – javna priobčitev avtorskega dela – civilnopravne sankcije zaradi kršitve avtorskih pravic – posredovanje sporedov uporabljenih del – prekršek
Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Nasprotno ravnanje pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0075625
ZDR člen 184.
škoda povzročena v zvezi z delom - odškodninska odgovornost
Če je škoda povzročena delavcu pri delu ali v zvezi z delom, odškodninsko svojemu delavcu odgovarja delodajalec, ne pa delavec, ki je (oziroma naj bi) škodo povzročil.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - rana - koleno - stroški za preglede in zdravilišča
Določeno zdravljenje (pregled, zdravilišče) bi moralo biti medicinsko indicirano in za tožnika potrebno, ne zgolj koristno, da bi opravičevalo povrnitev stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov na podlagi 174. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072020
URS člen 36, 37. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 32, 54, 55. ZPP člen 108. OZ člen 45, 134. ZIZ člen 272.
pojem sile in grožnje - nedopustna grožnja - varstvo zasebnosti - zasebna korespondenca - poslovna korespondenca - tajnost pisem in občil - nerazumljivo besedilo izreka - nerazumljiva vloga - ravnanje z nerazumljivimi vlogami - regulacijska začasna odredba
Opozorilo na nekaj, kar je po zakonu dopustno, ne more pomeniti nedopustne grožnje.
Slabega jezikovnega in slovničnega izražanja zaradi njegove (pre)pogostosti ni možno vedno dosledno sanirati oz. sankcionirati z uporabo 108. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078462
ZPP člen 343. ZGD-1 člen 10b. ZGD-1H člen 12. ZNP člen 37.
ustavitev postopka – sprememba zakona - pravni interes za pritožbo - postopek za odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov – zahteva za povrnitev stroškov – nepravdni postopek
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist in katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Do odstopa od mandatne pogodbe je bil toženec upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo.
določitev preživnine – porazdelitev bremena preživljanja - vpliv stikov na preživninsko breme
Če oče nima stikov z mladoletno hčerko (po njeni želji), to ne pomeni avtomatično večjega preživninskega bremena zanj. Stiki so tudi njegova pravica. So zlasti v otrokovo največjo korist in jih ni možno kakorkoli vezati na plačevanje (višine) preživnine. Drugačno utemeljevanje bi (pravno politično) učinkovalo celo zoper to, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, tega k stikom z drugim roditeljem spodbuja.
ZDR-1 člen 91, 91/1, 91/3. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 11. ZSDU-A člen 67, 67.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Za zasedbo delovnega mesta skladiščnik kot osnovnega delovnega mesta se po novi pogodbi zahteva IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, kar je ustrezna izobrazba, pri čemer pa pogodba tudi navaja dela, ki spadajo v nižjo strokovno izobrazbo in sicer I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako dela iz pogodbe niso ustrezna dela, zato nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna zaposlitev iz 5. odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, ki je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Tožnik je bil izvoljen za člana sveta delavcev. S toženo stranko je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer iz te pogodbe izhaja, da delodajalec in delavec soglašata, da se glede pravic delavca šteje, kot da delavec ni spremenil delodajalca in mu tako gredo vse pravice iz dela in na podlagi dela po načelu kontinuitete, torej je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbe ZSDU-A, ki v 67.a členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve, do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. Tako ima tožnik imuniteto na podlagi 67.a člena ZSDU-A.
protipravno vznemirjanje lastninske pravice - služnostna pravica - soglasje lastnika - vzpostavitev prejšnjega stanja
Toženec v letu 2005 za poseg v nepremičnino v solasti tožnika v obliki položitve novega nizkonapetostnega kabla po delu te nepremičnine ni imel služnostne pravice niti soglasja tožnika, zato navedeni poseg predstavlja protipravno vznemirjanje tožnika v smislu 99. člena SPZ.
dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje - dohodek iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti
Ker mora biti pri odločanju upoštevano tožnikovo premoženjsko stanje kot celota, je treba upoštevati tudi dohodek, ki ga ima tožnik iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Dejstvo, da gre za na osnovi katastrskih podatkov izračunan in ne mesečno izplačevan dohodek, ni pomembno.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Zato z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.
lastninska pravica na delu parcele - elaborat - oblikovanje tožbenega zahtevka - dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice
Na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke se ni mogoče sklicevati, ko gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona.
OZ člen 62, 165, 378, 378/1, 943, 943/2. ZOZP člen 20a.
rok za reševanje odškodninskega zahtevka
Ureditev po 20.a členu ZOZP, o trimesečnem reševanju odškodninskega zahtevka in odlogu zamude zavarovalnice za ta čas, je specialna, za čas po izteku tega roka pa velja splošna določba drugega odstavka 943. člena OZ, po kateri začne teči 14 dnevni rok za izpolnitev obveznosti zavarovalnice potem, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek.