Okoliščina, da je toženčeva imuniteta (in s tem procesna ovira) obstajala v trenutku vložitve tožbe (ki ni bila zavržena), ni razlog, da bi bila ta zavržena sedaj (ko te ovire za vodenje postopka ni več).
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078766
SPZ člen 48, 70, 70/2.
delitev stvari v solastnini - spor o deležu - pritožba - pravni interes - tržna vrednost dela nepremičnine s prizidkom - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.
Ne more se zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti točno pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, še zlasti to velja za pravo neuko stranko, kot je tu toženka, in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – identifikacijski podatek – EMŠO – skladnost podatkov – preverjanje podatkov
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, če pa navede več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, se morajo vsi navedeni podatki skladati in ustrezati dolžnikovim podatkom v CRP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 39, 135. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - odločba ustavnega sodišča - duševne motnje - transseksualizem
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so pravico do povračila stroškov zdravljenja v tujini v času vložitve zahtevka urejala v 135. členu, ki pa ga je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-25/14 (Up-1303/11) z dne 21. 3. 2014 v prvem odstavku razveljavilo. Navedlo je, da tožena stranka (zavod) za ureditev pogojev, pod katerimi posameznik lahko uresničuje pravico iz zdravstvenega varstva, na podlagi izvršilne klavzule (ali t.i. bianco pooblastila) iz 26. čl. ZZVZZ ni in ne more biti pooblaščena, ker bi bilo tako pooblastilo v neskladju s 1. in 2. odst. 51. člena Ustave RS. Tako lahko le zakon določi pogoje, pod katerimi se zdravljenje zagotavlja, kot tudi uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. ZZVZZ v spornem obdobju, razen tega, da je določil, da je v primeru zdravljenja v tujini zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 95 %, pravice do zdravljenja v tujini ni natančneje določal, zato je potrebno v konkretnem primeru uporabiti splošne določbe ZZVZZ in Pravil, ki se nanašajo na zdravljenje bolezni v Sloveniji in posledično upravičenost do povračila stroškov takšnega zdravljenja.
Tožnica, ki se je rodila kot moški, se v tujini (Nemčija), kjer začasno prebiva, zdravi pod diagnozo transseksualizem. Zaradi poraščenosti ji je bila izvedena epilacija obraznih dlak, za katero v tem sporu zahteva povračilo stroškov od tožene stranke. Nesporno ima tožnica že po Ustavi RS pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon (51. čl. Ustave RS). Iz 8. alineje 1. odst. 23. čl. ZZVZZ izhaja, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. tč. 1. odst. 25. člena Pravil izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Tožnica pa ima že ipso lege pravico do zdravstvenih storitev, ki so po protokolu oz. splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini tako v Sloveniji kot tujini predvidene za zdravljenje določene duševne bolezni, v konkretnem primeru transseksualizma.
Odprava prekomerne poraščenosti s pomočjo epilacije storitev se krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, če je po splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini potrebna za zdravljenje transseksualizma. Ali gre v obravnavani zadevi za takšen primer, pa ni bilo ugotovljeno niti s strani tožene stranke v predsodnem postopku niti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Tožnik (novinar) v spornem času pri toženi stranki dela ni opravljal kontinuirano in nepretrgoma, pač pa le občasno glede na potrebe tožene stranke. Tožnik ni imel polnega delovnega časa. Delo je opravljal le enkrat tedensko, pri čemer tudi priprava na oddaje ni zahtevala veliko časa, temveč le nekaj ur tedensko. Tožnik ni bil prisoten na delovnem mestu in ni sodeloval v siceršnjem delovnem procesu kot ostali redno zaposleni novinarji. Ker tako niso obstajali vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja pri toženi stranki, ni utemeljen.
ZZLPPO člen 6, 51. SPZ člen 27, 27/1, 27/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 287, 288.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - uporabnina - ugotovitvena sodba - izbrisna sodba - deklaratorni značaj sodbe - lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - korist - plodovi - najemnina - nedobroverni posredni posestnik - dobroverni neposredni posestnik
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi zakona ZZLPPO in ne šele na podlagi odločbe sodišča o ugotovitvi lastninske pravice. Zato ni odločilno, kdaj je postala sodna odločba, izdana v pravdi I P 182/2009, pravnomočna. Sodba v sporu med pravdnima strankama je bila ugotovitvena (glede ugotovitve, katera stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona) in izbrisna (zaradi izbrisa neveljavne vknjižbe v korist tožene stranke, na katero se pritožnica še vedno neutemeljeno sklicuje tudi v pritožbi). V zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice je imela le deklaratorni značaj in ne konstitutivnega. Na podlagi zakona se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari za nedobrovernega posestnika pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari, in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima. Vrniti mora tudi plodove, ki jih ni obral – v obravnavanem primeru tudi najemnino, ki je toženka ni več zaračunavala.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.
ugotovitev služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pot - prestavitev poti - izvrševanje služnosti - dobra vera - omejitev pravice - pritožbena novota
Glede na prestavitev služnostne poti v letu 1980 je brez teže pritožbena trditev, da so tožnikovi pravni predniki služnost izvrševali na skrivaj. Sicer pa se dobra vera po 9. členu SPZ domneva in je tožniku ni bilo treba dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.
določitev preživnine – porazdelitev bremena preživljanja - vpliv stikov na preživninsko breme
Če oče nima stikov z mladoletno hčerko (po njeni želji), to ne pomeni avtomatično večjega preživninskega bremena zanj. Stiki so tudi njegova pravica. So zlasti v otrokovo največjo korist in jih ni možno kakorkoli vezati na plačevanje (višine) preživnine. Drugačno utemeljevanje bi (pravno politično) učinkovalo celo zoper to, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, tega k stikom z drugim roditeljem spodbuja.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Zato z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.
taksa za nasprotni izvršilni predlog – zavrženje predloga – zahteva za vračilo sodne takse – upravičenec do vračila sodne takse
Določbe 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), da ima pravico zahtevati vrnitev takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso večjo od predpisane itd., ni mogoče razlagati dobesedno v smislu tega, kdo je fizično izvršil plačilo, temveč v korist katere osebe (stranke) je bila taksa plačana.
Vplačilo v rezervni sklad lahko tako zahtevajo vsi ali pa tudi samo eden od etažnih lastnikov, kot njihov zakoniti zastopnik pa lahko po posebnem zakonskem pooblastilu (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) nastopa upravnik.
V skladu z drugim odstavkom 119. člena SPZ sredstva rezervnega sklada vodi upravnik ločeno na posebnem računu ter z njimi v skladu s 43. členom SZ-1 gospodari.
Da bi bilo neko ravnanje protipravno ni potrebno, da ima pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu. Tako stališče je namreč preozko. Protipravno ravnanje je vsako ravnanje (aktivno ali opustitev), ki odstopa od standarda (v tem primeru poklicne) skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škodnega dogodka oziroma škode (primerjaj II Ips 744/2007).