podjemna pogodba - naročnik - zavezanec za plačilo – obligacijska terjatev – lastnik – dokazno breme – neprimeren dokaz
Zavezanec plačila za opravljeno delo je naročnik. Lastništvo nepremičnine, v kateri je tožeča stranka v okviru pogodbe o delu opravljala pogodbeno določena dela, na vtoževano terjatev ne vpliva, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065369
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1. ZPP člen 154.
prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevki - izguba pravic - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - strošek izdelave izvedeniškega mnenja - pravdni stroški - delni umik tožbe
Strošek izdelave izvedeniškega mnenja je neposredno povezan z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka. Zato je zmotno pritožnikovo pravno naziranje, da gre za refleksno škodo, kot je opredeljena v tretjem odstavku 468. člena OZ. Ne gre namreč za škodo, ki bi zaradi napake stvari nastala na drugih tožničinih dobrinah, pač pa za škodo, ki je nastala zaradi uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.
Po 36. členu ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta izpolnjena dva pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe in sicer se lahko zavarovanec upokoji pri starosti 58 let pod pogojem, da ima 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Za sporno obdobje, ko je bil tožnik s.p., namreč nima plačanih prispevkov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075577
OZ člen 178, 179.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – test sorazmernosti – pravica do odškodnine – obstoj nepremoženjske škode
Zgolj kršitev osebnostne pravice še nima za posledico, da bi tožnik lahko uspel z zahtevkom na plačilo denarne odškodnine oziroma z objavo popravka. Kršitev mora biti protipravna in mora tožniku povzročati škodo, ki je pravno priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065393
OZ člen 505, 639.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - odstop od pogodbe - restitucija v naravi - kritni kup - generično blago
Škoda, katere povrnitev ima naročnik pravico zahtevati, je tudi tista škoda, ki mu nastane zato, ker rezultatov posla, ki bi ga moral (brez napak) opraviti podjemnik, ne more uporabljati. Prav takšna škoda je ta, ki je tožnici nastala z nakupom električnih radiatorjev, saj v kurilni sezoni 2008/2009 toplotna črpalka, ki jo je montirala tožena stranka, ni delovala.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0078801
OZ člen 5, 70, 72. ZGD-1 člen 32. ZZ člen 57, 58.
sklenitev pogodbe - poslovni organ zavoda - direktor - statutarna omejitev zastopanja - notranja omejitev pooblastil - obseg pooblastil - vpis v sodni register - učinek vpisa - prenos nepremičnin - soglasje sveta zavoda - dobra vera - skrbnost - učinkovanje pogodbe
Statutarna omejitev zastopanja zakonitega zastopnika pravne osebe, ki ni vpisana v sodni register, ne povzroči neučinkovanja sklenjene pogodbe, ob tem, da je bil sopogodbenik v dobri veri glede obstoja zastopnikovih pooblastil.
ZDSS-1 člen 63, 72, 72/1, 72/2, 75. ZPP člen 274, 274/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - molk organa
Tožnik ni postopal v skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, saj po preteku roka iz 256. člena ZUP (po tej določbi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo) ni vložil nove zahteve tako, da ob vložitvi tožbe tudi še ni moglo preteči nadaljnjih sedem dni od ponovne zahteve za odločitev toženca o vloženi pritožbi. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe v primeru tako imenovanega molka organa, v posledici česar je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP oziroma 75. člena ZDSS-1 zavreči.
Ugotovljeno tožničino zdravstveno stanje ne daje podlage za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov – vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Izpodbijati je mogoče tudi dejanje procesne narave.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - korist od uporabe nepremičnine - uporabnina
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – identifikacijski podatek – EMŠO – skladnost podatkov – preverjanje podatkov
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, če pa navede več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, se morajo vsi navedeni podatki skladati in ustrezati dolžnikovim podatkom v CRP.
Prvotožena stranka na poziv sodišča k predložitvi listin po 227. členu ZPP ni odgovorila, zahtevanih listin ni predložila niti ni zanikala, da bi bile le-te pri njej. Prvotožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer trdila, da ni prejela zneskov, ki so predmet tožbenega zahtevka. Vendar pa se je bila, ker se je sodišče prve stopnje poslužilo postopka po 227. členu ZPP, da bi preprečila nastop posledic iz petega odstavka 227. člena ZPP, na poziv sodišča dolžna odzvati, najmanj s trditvijo, da zahtevanih listin ni pri njej.
skrbnik zapuščine – skrbnik za poseben primer – trditveno in dokazno breme - odmera stroškov - informativni dokaz - izpolnitveni pomočnik
Odmera stroškov ne pomeni ugotavljanja dejstev, temveč uporabo prava, zato postavitev izvedenca ni možna.
Stvar notranjega razmerja med skrbnikom za posebni primer in njegovim izpolnitvenim pomočnikom je porazdelitev stroškov, ki so jih dediči izplačali enemu oziroma drugemu od njiju.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - procesna predpostavka - socialni spor
Z odločbo tožene stranke je bilo že pravnomočno odločeno o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu, zato je potrebno tožbo tožnika v tem delu zavreči.
Za vložitev tožbe obstaja procesna predpostavka, kakor je določeno v 63. členu ZDSS-1, ki določa, da je socialni spor dopusten zoper dokončni upravni akt ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in stranki vročen v zakonitem roku. V predmetni zadevi ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena, tožba ni bila sklepčna, zato je potrebno tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da naj sodišče ugotovi, koliko mu je dolžna toženka iz naslova pravic iz invalidskega zavarovanja in koliko je on dolžan toženki, zavreči.
V primeru, ko se želijo prvotnemu prvemu tožniku pridružiti kot tožeče stranke še etažni lastniki stavbe, ne gre za spremembo tožbe.
Če je upravnik pooblaščen za vložitev tožbe v imenu etažnih lastnikov, to pomeni, da tožbo vloži kot zastopnik etažnih lastnikov in torej kot tožeča stranka nastopajo ti, ne upravnik.
ZDR člen 42, 126. ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/2, 208, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje tožbe - plača - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra - procesna predpostavka
ZPP v 205. členu določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če pristojni organ pravnomočno prepove delovanje (3. točka 205. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, pri čemer 2. odstavek 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. ZPP v 208. členu določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker sodišče navedenega ni storilo, je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za nadaljnje vodenje postopka, ker je tožena stranka prenehala obstajati, nezakonit.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130. ZUstS člen 44, 44/1, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Razveljavitev 1. odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do zdravljenja v tujini, je začela učinkovati od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča, tj. od 22. 3. 2014. V konkretnem socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov v zvezi s takšnim zdravljenjem, do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno, zato se 1. odstavek 135. člena Pravil ne uporablja za konkretni socialni spor. Ker je tožena stranka za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljal tožnik, uporabila to določbo, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti.
plačilo razlike plača - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija
Sodišče prve stopnje je na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se toženi stranki dodeli rok 15 dni za izjasnitev o navedbah v sprejeti pripravljalni vlogi in za podajo odgovora na vprašanje sodnice v zvezi z akti tožene stranke. Iz predloženega spisa pa tudi izhaja, da je tožena stranka posredovala prvo pripravljalno vlogo v roku, in v njej dejansko odgovorila na navedbe tožeče stranke in predlagala izvedbo dokazov. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi te predlagane dokaze. Tožena stranka je namreč spoštovala postavljeni rok, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in odgovorila na navedbe tožeče stranke, ki je predložila svojo vlogo na naroku za glavno obravnavo.