V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela delavcev ter za njih pravilno obračunaval in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca.
Tožena stranka je priznala, da je tožnik v spornem obdobju opravil določeno število nadur, vendar ni uspela dokazati, da je tožniku te nadure tudi izplačala. V tem sporu je dokazala zgolj to, da je tožniku izplačevala le osnovno plačo. Če tožena stranka trdi, da mu je nekaj plačevala tudi na roko v gotovini, bi morala dokazati, da je takšno izplačilo izvajala po predpisanem navodilu za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico na način, ko upravičenec do gotovine potrdi njen prejem na blagajniškem izdatku. Tožena stranka takšnega načina denarnega poslovanja v tožnikovem primeru skladno z dokaznim bremenom v tem sporu ni dokazala. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadur utemeljen.
Tožnik (novinar) v spornem času pri toženi stranki dela ni opravljal kontinuirano in nepretrgoma, pač pa le občasno glede na potrebe tožene stranke. Tožnik ni imel polnega delovnega časa. Delo je opravljal le enkrat tedensko, pri čemer tudi priprava na oddaje ni zahtevala veliko časa, temveč le nekaj ur tedensko. Tožnik ni bil prisoten na delovnem mestu in ni sodeloval v siceršnjem delovnem procesu kot ostali redno zaposleni novinarji. Ker tako niso obstajali vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja pri toženi stranki, ni utemeljen.
ZZLPPO člen 6, 51. SPZ člen 27, 27/1, 27/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 287, 288.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - uporabnina - ugotovitvena sodba - izbrisna sodba - deklaratorni značaj sodbe - lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - korist - plodovi - najemnina - nedobroverni posredni posestnik - dobroverni neposredni posestnik
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi zakona ZZLPPO in ne šele na podlagi odločbe sodišča o ugotovitvi lastninske pravice. Zato ni odločilno, kdaj je postala sodna odločba, izdana v pravdi I P 182/2009, pravnomočna. Sodba v sporu med pravdnima strankama je bila ugotovitvena (glede ugotovitve, katera stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona) in izbrisna (zaradi izbrisa neveljavne vknjižbe v korist tožene stranke, na katero se pritožnica še vedno neutemeljeno sklicuje tudi v pritožbi). V zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice je imela le deklaratorni značaj in ne konstitutivnega. Na podlagi zakona se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari za nedobrovernega posestnika pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari, in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima. Vrniti mora tudi plodove, ki jih ni obral – v obravnavanem primeru tudi najemnino, ki je toženka ni več zaračunavala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065395
OZ člen 562, 562/1, 568, 568/2. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - spremenjene razmere - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - prekluzija
Ob dejstvu, da pred sklenitvijo pogodbe pogodbene stranke niso bivale skupaj niti to ni bilo pogodbeno dogovorjeno za primer toženčeve poroke, neuresničena pričakovanja tožnikov glede skupnega bivanja ne predstavljajo pravno relevantnih spremenjenih razmer, ki bi narekovale razvezo pogodbe o preužitku.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov – vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Izpodbijati je mogoče tudi dejanje procesne narave.
Tožnica je dopolnila svojo vlogo z zahtevanim obrazcem v roku 15 dni od izdaje prvostopne odločbe. Že pred tem je v vlogi „izjava vlagatelja za štipendijo“ dala dovoljenje, da uradna oseba, ki vodi postopek, pridobi podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, za uveljavitev dodatka na dohodek v družini štipendista. ZUP v 3. odstavku 66. člena določa, da v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc. Tožnica je v 15 dneh po izdani odločbi, ker ji sporni dodatek k Zoisovi štipendiji ni bil priznan, predložila še (neobvezen) obrazec „podatki o vseh družinskih članih in njihovih dohodkih“. Zato bi toženec moral postopati skladno s 1. odstavkom 243. člena ZUP in dopolniti postopek, saj bi to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi. Zato je tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke v delu, ki se nanaša na višino tožničine Zoisove štipendije, utemeljen. Tožena stranka bo morala izdati odločbo o novi višini Zoisove štipendije za tožnico, ki bo vsebovala tudi dodatek glede na dohodek v družini tožnice.
V 129. členu ZZZDR je določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.
Obveznosti drugega in tretjega toženca plačati vtoževano terjatev dokazujeta osebni menični izjavi drugega in tretjega toženca, iz katerih jasno izhaja, da sta se tako drugi kot tretji toženec osebno pisno zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti prvega toženca do družbe B. d.o.o., na podlagi citirane posojilne pogodbe.
Nestrokovna izvedba žaluzij, zaradi katere stanovanje ne dosega predpisane osvetljenosti, v nasprotju s pogodbenim dogovorom vgrajena vrsta parketa ter dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo pogodbe pozvala toženca k odpravi napak oz. povrnitvi stroškov, toženec pa je to zavrnil, utemeljujejo zaključek, da je tožnica imela pravico odstopiti od pogodbe.
Glede na to, da se tožnica ni dogovorila s tožencem, da pred sklenitvijo pogodbe na lastne stroške izvede položitev keramike v kopalnici in da se je strinjala, da toženec vrednost keramike po osnovnem projektu ne bo odštel od cen, je potem, ko do sklenitve pogodbe za stanovanje ni prišlo, upravičena do povrnitve tega, za kar je stanovanje več vredno, ne pa do povrnitve stroškov.
Prvotožena stranka na poziv sodišča k predložitvi listin po 227. členu ZPP ni odgovorila, zahtevanih listin ni predložila niti ni zanikala, da bi bile le-te pri njej. Prvotožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer trdila, da ni prejela zneskov, ki so predmet tožbenega zahtevka. Vendar pa se je bila, ker se je sodišče prve stopnje poslužilo postopka po 227. členu ZPP, da bi preprečila nastop posledic iz petega odstavka 227. člena ZPP, na poziv sodišča dolžna odzvati, najmanj s trditvijo, da zahtevanih listin ni pri njej.
skrbnik zapuščine – skrbnik za poseben primer – trditveno in dokazno breme - odmera stroškov - informativni dokaz - izpolnitveni pomočnik
Odmera stroškov ne pomeni ugotavljanja dejstev, temveč uporabo prava, zato postavitev izvedenca ni možna.
Stvar notranjega razmerja med skrbnikom za posebni primer in njegovim izpolnitvenim pomočnikom je porazdelitev stroškov, ki so jih dediči izplačali enemu oziroma drugemu od njiju.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika živali - domača žival - imetnik psa - dolžno nadzorstvo - skupno gospodinjstvo
Pes je škodni dogodek povzročil, njegov imetnik pa za njegovo varstvo in nadzorstvo ni poskrbel, zato je odgovoren za nastalo škodo in jo je dolžan povrniti oziroma jo je dolžna povrniti prvotožena stranka v skladu z zavarovalno pogodbo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0012061
ZDR člen 6, 6/1, 6/5, 6/7, 204, 204/5. ZJU člen 5. ZPol člen 67, 67.b.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - izgubljeni dobiček - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni uslužbenci - neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Zato toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, saj to prenehanje ni bilo pogojeno z nobeno od osebnih okoliščin tožnice (člen 6/1 ZDR), temveč z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
Tožnica s tem, ko zatrjuje, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let, zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat. Razlikovanje med zahtevo za sodno varstvo, ki jo poda delavec in neizbrani kandidat, pa je pomembno zaradi različne zakonske ureditve v zvezi z vložitvijo takšne zahteve. Neizbrani kandidat lahko glede na člen 204/5 ZDR, ki je z ozirom na splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti, ki jih opredeljujejo določbe OZ specialna določba, tožbo v zvezi z zatrjevano diskriminacijo vloži le v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca (o neizbiri). Ta rok je materialni prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico zavrženje tožbe. Na ta rok pazi prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti.
Toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s tem, da s tožnico ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, saj tožnica glede na odločbo ZPIZ (s katero je bila tožnici, invalidki III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugo delovno mesto z omejitvijo dela) tega dela ni bila zmožna opravljati.
ZSDP člen 81, 81/2, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6.
dodatek za nego otroka - pravilnik - seznam hudih bolezni - dolgotrajno hudo bolni otroci
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katere se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej in torej tudi takega, ki ni posebej naveden v seznamu hudih bolezni.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 39, 135. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - odločba ustavnega sodišča - duševne motnje - transseksualizem
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so pravico do povračila stroškov zdravljenja v tujini v času vložitve zahtevka urejala v 135. členu, ki pa ga je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-25/14 (Up-1303/11) z dne 21. 3. 2014 v prvem odstavku razveljavilo. Navedlo je, da tožena stranka (zavod) za ureditev pogojev, pod katerimi posameznik lahko uresničuje pravico iz zdravstvenega varstva, na podlagi izvršilne klavzule (ali t.i. bianco pooblastila) iz 26. čl. ZZVZZ ni in ne more biti pooblaščena, ker bi bilo tako pooblastilo v neskladju s 1. in 2. odst. 51. člena Ustave RS. Tako lahko le zakon določi pogoje, pod katerimi se zdravljenje zagotavlja, kot tudi uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. ZZVZZ v spornem obdobju, razen tega, da je določil, da je v primeru zdravljenja v tujini zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 95 %, pravice do zdravljenja v tujini ni natančneje določal, zato je potrebno v konkretnem primeru uporabiti splošne določbe ZZVZZ in Pravil, ki se nanašajo na zdravljenje bolezni v Sloveniji in posledično upravičenost do povračila stroškov takšnega zdravljenja.
Tožnica, ki se je rodila kot moški, se v tujini (Nemčija), kjer začasno prebiva, zdravi pod diagnozo transseksualizem. Zaradi poraščenosti ji je bila izvedena epilacija obraznih dlak, za katero v tem sporu zahteva povračilo stroškov od tožene stranke. Nesporno ima tožnica že po Ustavi RS pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon (51. čl. Ustave RS). Iz 8. alineje 1. odst. 23. čl. ZZVZZ izhaja, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. tč. 1. odst. 25. člena Pravil izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Tožnica pa ima že ipso lege pravico do zdravstvenih storitev, ki so po protokolu oz. splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini tako v Sloveniji kot tujini predvidene za zdravljenje določene duševne bolezni, v konkretnem primeru transseksualizma.
Odprava prekomerne poraščenosti s pomočjo epilacije storitev se krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, če je po splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini potrebna za zdravljenje transseksualizma. Ali gre v obravnavani zadevi za takšen primer, pa ni bilo ugotovljeno niti s strani tožene stranke v predsodnem postopku niti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
ZDSS-1 člen 63, 72, 72/1, 72/2, 75. ZPP člen 274, 274/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - molk organa
Tožnik ni postopal v skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, saj po preteku roka iz 256. člena ZUP (po tej določbi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo) ni vložil nove zahteve tako, da ob vložitvi tožbe tudi še ni moglo preteči nadaljnjih sedem dni od ponovne zahteve za odločitev toženca o vloženi pritožbi. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe v primeru tako imenovanega molka organa, v posledici česar je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP oziroma 75. člena ZDSS-1 zavreči.
Ugotovljeno tožničino zdravstveno stanje ne daje podlage za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.