dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - plomba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pri ugotavljanju pravočasnosti vložitve tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj ni odločilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, temveč vpis plombe, s katerim stranka predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi spornega pravnega posla.
Odlok MOL o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest je zadostna podlaga za ugotovitev, da je dolžnostno ravnanje naloženo (tudi) koncesionarju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0070496
ZFPPIPP člen 35, 42, 42/1, 42/5, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2.
odškodninska odgovornost poslovodnega organa – odgovornost zaradi neplačila terjatve izbrisane družbe - predpostavke odškodninske odgovornosti
Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana ravno v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka oziroma pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona, ki bi zagotovile finančno prestrukturiranje družbe, med drugim tudi z zagotovitvijo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, če je to potrebno, oziroma vsaj preverilo možnost takšnega postopanja s pripravo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi takšnih opustitev ali dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka znesku njegove terjatve.
Okoliščina, da je toženčeva imuniteta (in s tem procesna ovira) obstajala v trenutku vložitve tožbe (ki ni bila zavržena), ni razlog, da bi bila ta zavržena sedaj (ko te ovire za vodenje postopka ni več).
neprerekane trditve - skrbnost dobrega strokovnjaka - oskrba s pitno vodo
Iz določbe drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja obveznost stranke, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Če jih ne, se štejejo takšna dejstva za priznana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1 88/3, 90, 90/3, 90/4. OZ člen 11, 94. ZPP člen 181, 181/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ugotovitvena tožba - ugotovitev dejstev - zavrženje tožbe - tožbeni zahtevek
Sodno varstvo delavca, ki sprejme ponujeno novo zaposlitev s strani delodajalca, je zoženo zgolj na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, v primerjavi s sodnim varstvom, ki ga ima sicer delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ob upoštevanju dejstva, da delavec ohranja zaposlitev pri delodajalcu, velja omejeno sodno varstvo tudi v primeru, če delavec sprejme neustrezno zaposlitev. Tožnik ni uveljavljal pravilnih tožbenih zahtevkov. Tožbeni zahtevki, ki se nanašajo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, na razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi in na ohranitev prejšnje pogodbe o zaposlitvi v veljavi, so tako, razen v delu presoje utemeljenosti odpovednega razloga, nesklepčni.
Tožnik je v tožbi postavil zahtevek na ugotovitev neustreznosti nove zaposlitve. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Ugotovitev neustreznosti zaposlitev namreč po vsebini predstavlja ugotavljanje dejstev, tak zahtevek pa je glede na določbo prvega odstavka 181. člena ZPP nedopusten. Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja, ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik bi lahko, če meni, da mu je bila ponujena neustrezna zaposlitev, uveljavljal zgolj zahtevek na plačilo sorazmernega dela odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR.
razveljavitev pogodbe – ničnost pogodbe – učinkovanje ničnosti – povračilni zahtevek – kondikcija – začetek teka zastaralnega roka
Posojilna pogodba je učinkovala vse do njene pravnomočne razveljavitve. Šele s pravnomočno odločitvijo o razveljavitvi je nastala terjatev tožeče stranke, da zahteva nazaj to, kar je na podlagi pogodbe dala, začel pa je teči tudi zastaralni rok.
Tudi povračilni zahtevek na podlagi nične pogodbe ne nastane takoj, ko je izpolnitev opravljena. Ničnost pravnega posla ne učinkuje sama po sebi. Nični posli dejansko učinkujejo. Učinkujejo dokler njihova ničnost ni ugotovljena. Zato šele z ugotovitvijo, da je posel ničen, nastanejo povračilni zahtevki. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo nobene potrebe po zakonskem določilu o nezastarljivosti pravice do uveljavljanja ničnosti. Če namreč stranka možnosti za uveljavitev povračilnega zahtevka nima več, tudi za ugotovitev ničnosti največkrat nima več pravnega interesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – identifikacijski podatek – EMŠO – skladnost podatkov – preverjanje podatkov
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, če pa navede več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, se morajo vsi navedeni podatki skladati in ustrezati dolžnikovim podatkom v CRP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075587
OZ člen 2, 81, 364. ZOdv člen 17.
pogodba o odvetniških storitvah – plačilo za odvetniške storitve – pogodbena določitev plačila – obligacija rezultata – dispozitivnost Odvetniške tarife – avtonomija pogodbenih strank – zastaranje – pripoznava dolga
Med strankama je bila dogovorjena t.i. imenovana obligacija rezultata (v skladu s katero je bila toženka do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat – to je pridobitev lastniškega deleža 50% + eno delnico s strani tožnika). Kogentne določbe, ki bi prepovedovala tak dogovor, ni.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – vzročna zveza – dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme glede predpostavk odškodninskega primera (protipravnost, škoda in vzročna zveza), vključno z nastankom zavarovalnega primera.
Sodišče ni dolžno samo ugotavljati, katere od poškodb bi lahko nastale ob trčenju vozil, ampak bi moral tožnik jasno razmejiti, katere poškodbe so bile na vozilu že v času trčenja in katere je povzročil zavarovanec tožene stranke.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.
Ne more se zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti točno pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, še zlasti to velja za pravo neuko stranko, kot je tu toženka, in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
protipravno vznemirjanje lastninske pravice - služnostna pravica - soglasje lastnika - vzpostavitev prejšnjega stanja
Toženec v letu 2005 za poseg v nepremičnino v solasti tožnika v obliki položitve novega nizkonapetostnega kabla po delu te nepremičnine ni imel služnostne pravice niti soglasja tožnika, zato navedeni poseg predstavlja protipravno vznemirjanje tožnika v smislu 99. člena SPZ.
V primeru, ko se želijo prvotnemu prvemu tožniku pridružiti kot tožeče stranke še etažni lastniki stavbe, ne gre za spremembo tožbe.
Če je upravnik pooblaščen za vložitev tožbe v imenu etažnih lastnikov, to pomeni, da tožbo vloži kot zastopnik etažnih lastnikov in torej kot tožeča stranka nastopajo ti, ne upravnik.
ZDR člen 42, 126. ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/2, 208, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje tožbe - plača - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra - procesna predpostavka
ZPP v 205. členu določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če pristojni organ pravnomočno prepove delovanje (3. točka 205. člena ZPP). Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka, pri čemer 2. odstavek 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. ZPP v 208. členu določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker sodišče navedenega ni storilo, je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za nadaljnje vodenje postopka, ker je tožena stranka prenehala obstajati, nezakonit.
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela delavcev ter za njih pravilno obračunaval in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca.
Tožena stranka je priznala, da je tožnik v spornem obdobju opravil določeno število nadur, vendar ni uspela dokazati, da je tožniku te nadure tudi izplačala. V tem sporu je dokazala zgolj to, da je tožniku izplačevala le osnovno plačo. Če tožena stranka trdi, da mu je nekaj plačevala tudi na roko v gotovini, bi morala dokazati, da je takšno izplačilo izvajala po predpisanem navodilu za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico na način, ko upravičenec do gotovine potrdi njen prejem na blagajniškem izdatku. Tožena stranka takšnega načina denarnega poslovanja v tožnikovem primeru skladno z dokaznim bremenom v tem sporu ni dokazala. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadur utemeljen.