ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 39, 135. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - odločba ustavnega sodišča - duševne motnje - transseksualizem
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so pravico do povračila stroškov zdravljenja v tujini v času vložitve zahtevka urejala v 135. členu, ki pa ga je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-25/14 (Up-1303/11) z dne 21. 3. 2014 v prvem odstavku razveljavilo. Navedlo je, da tožena stranka (zavod) za ureditev pogojev, pod katerimi posameznik lahko uresničuje pravico iz zdravstvenega varstva, na podlagi izvršilne klavzule (ali t.i. bianco pooblastila) iz 26. čl. ZZVZZ ni in ne more biti pooblaščena, ker bi bilo tako pooblastilo v neskladju s 1. in 2. odst. 51. člena Ustave RS. Tako lahko le zakon določi pogoje, pod katerimi se zdravljenje zagotavlja, kot tudi uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. ZZVZZ v spornem obdobju, razen tega, da je določil, da je v primeru zdravljenja v tujini zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 95 %, pravice do zdravljenja v tujini ni natančneje določal, zato je potrebno v konkretnem primeru uporabiti splošne določbe ZZVZZ in Pravil, ki se nanašajo na zdravljenje bolezni v Sloveniji in posledično upravičenost do povračila stroškov takšnega zdravljenja.
Tožnica, ki se je rodila kot moški, se v tujini (Nemčija), kjer začasno prebiva, zdravi pod diagnozo transseksualizem. Zaradi poraščenosti ji je bila izvedena epilacija obraznih dlak, za katero v tem sporu zahteva povračilo stroškov od tožene stranke. Nesporno ima tožnica že po Ustavi RS pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon (51. čl. Ustave RS). Iz 8. alineje 1. odst. 23. čl. ZZVZZ izhaja, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. tč. 1. odst. 25. člena Pravil izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Tožnica pa ima že ipso lege pravico do zdravstvenih storitev, ki so po protokolu oz. splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini tako v Sloveniji kot tujini predvidene za zdravljenje določene duševne bolezni, v konkretnem primeru transseksualizma.
Odprava prekomerne poraščenosti s pomočjo epilacije storitev se krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, če je po splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini potrebna za zdravljenje transseksualizma. Ali gre v obravnavani zadevi za takšen primer, pa ni bilo ugotovljeno niti s strani tožene stranke v predsodnem postopku niti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075622
ZIZ člen 227, 268, 270. ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 99.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda – razpolaganje s skupnim premoženjem – izrek denarne kazni – pravni interes – učinek zaznambe
Ker je predpisan poseben režim razpolaganja s skupnim premoženjem, skupno premoženje strank pa še ni dokončno razdeljeno, že zakon toženca omejuje pri razpolaganju s skupnim premoženjem. S prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine zato tožencu lahko nastane le neznatna škoda.
Tožencu naložena obveznost je opustitev, za izterjavo katerem je sicer predvideno izrekanje denarnih kazni, vendar tožnica za izrekanje denarne kazni nima interesa. Takó lastninska pravica kot hipoteka se namreč na pravnoposloven način pridobita z vpisom v zemljiško knjigo, kar preprečujejo učinki zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiški knjigi.
Obveznosti drugega in tretjega toženca plačati vtoževano terjatev dokazujeta osebni menični izjavi drugega in tretjega toženca, iz katerih jasno izhaja, da sta se tako drugi kot tretji toženec osebno pisno zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti prvega toženca do družbe B. d.o.o., na podlagi citirane posojilne pogodbe.
Tožnik, kljub pozivu sodišča na popravo tožbe, v danem roku ni predložil popravljene in dopolnjene tožbe. Zato je potrebno tožbo zavreči (108/5. čl. ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0075597
URS člen 33.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - načelo pravnomočnosti - pravica do zasebne lastnine
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, je kršitev pravice do zasebne lastnine.
V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopkih denacionalizacije.
ugotovitev služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pot - prestavitev poti - izvrševanje služnosti - dobra vera - omejitev pravice - pritožbena novota
Glede na prestavitev služnostne poti v letu 1980 je brez teže pritožbena trditev, da so tožnikovi pravni predniki služnost izvrševali na skrivaj. Sicer pa se dobra vera po 9. členu SPZ domneva in je tožniku ni bilo treba dokazovati.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja – delilni sporazum
Zapis solastniških deležev v pogodbi, ki je bila podlaga za pridobitev stvari, ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma in ne more vplivati na višino deleža po 59. členu ZZZDR. Zakonca sicer lahko skupno premoženje sporazumno razdelita, vendar mora biti takšen delilni sporazum sklenjen v predpisani obliki notarskega zapisa.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
V 129. členu ZZZDR je določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075578
ZPP člen 154, 154/1, 154/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 182.
stroški postopka – primarno in sekundarno pravilo 154. člena ZPP – ločitev uspeha po temelju in višini – višina odškodnine – izgubljeni dobiček
Tisto, kar je z vidika izgubljenega dobička odločilno, je, da tožnik zaradi poškodbe ni mogel delati. Če pa škodnega dogodka, nasprotno, ne bi bilo, tedaj bi glede na normalen tek stvari delal (kot je delal prej) in tudi ustvarjal dobiček.
Ločitev uspeha po temelju in višini je ena izmed mogočih metod za napolnitev pravnega pojma „ustrezen del stroškov.“ Ali bo ta uporaba te metode v konkretni zadevi ustrezna, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izbira bodisi primarnega bodisi sekundarnega pravila iz drugega odstavka 154. člena ZPP ter izbira ustrezne metode določanja uspeha mora biti takšna, da je odločitev o stroških pravična.
vmesna sodba – meje učinkov vmesne sodbe – temelj odškodninskega zahtevka – vzročna zveza – škoda
Sodišče prve stopnje bi moralo ob izdaji vmesne sodbe ugovore, ki se nanašajo na vprašanje vzročne zveze in vprašanje obstoja (vsaj minimalne) škode, obravnavati, saj to po izdaji vmesne sodbe zaradi njenega prekluzivnega učinka ob odločanju o višini odškodnine ni več dopustno.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065414
ZPP člen 7, 212. OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 103.
gradbena pogodba - cena na enoto - pogodbeno dogovorjena cena - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala izrecno navesti, katera zaračunana dela so bila dodatna, katera presežna (predvidljiva oziroma nepredvidljiva) in katera pogodbena, katerih plačilo je bilo zadržano. Trditvene podlage namreč ne more nadomestiti izpoved pravdnih strank. Sklicevanje na dokaz (npr. vpogled v gradbeno dokumentacijo) kot del trditvene podlage po sodni praksi pa je mogoče le v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
OZ člen 462, 464, 494. ZVKSES člen 24. ZVPot člen 37.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - stvarne napake - skrite napake - solidnost gradnje - rok za grajanje - prekoračitev trditvene podlage
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane (in ne, če bi mu morale biti znane), ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065395
OZ člen 562, 562/1, 568, 568/2. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - spremenjene razmere - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - prekluzija
Ob dejstvu, da pred sklenitvijo pogodbe pogodbene stranke niso bivale skupaj niti to ni bilo pogodbeno dogovorjeno za primer toženčeve poroke, neuresničena pričakovanja tožnikov glede skupnega bivanja ne predstavljajo pravno relevantnih spremenjenih razmer, ki bi narekovale razvezo pogodbe o preužitku.