ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.
določitev preživnine – porazdelitev bremena preživljanja - vpliv stikov na preživninsko breme
Če oče nima stikov z mladoletno hčerko (po njeni želji), to ne pomeni avtomatično večjega preživninskega bremena zanj. Stiki so tudi njegova pravica. So zlasti v otrokovo največjo korist in jih ni možno kakorkoli vezati na plačevanje (višine) preživnine. Drugačno utemeljevanje bi (pravno politično) učinkovalo celo zoper to, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, tega k stikom z drugim roditeljem spodbuja.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - procesna predpostavka - socialni spor
Z odločbo tožene stranke je bilo že pravnomočno odločeno o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu, zato je potrebno tožbo tožnika v tem delu zavreči.
Za vložitev tožbe obstaja procesna predpostavka, kakor je določeno v 63. členu ZDSS-1, ki določa, da je socialni spor dopusten zoper dokončni upravni akt ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in stranki vročen v zakonitem roku. V predmetni zadevi ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena, tožba ni bila sklepčna, zato je potrebno tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, da naj sodišče ugotovi, koliko mu je dolžna toženka iz naslova pravic iz invalidskega zavarovanja in koliko je on dolžan toženki, zavreči.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065382
ZZZDR člen 12, 57, 57/1, 59. ZPP člen 181, 181/2.
premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes
Obstoj pravnomočne odločbe je materialnopravna in ne procesna predpostavka tožbe po prvem odstavku 57. člena ZZZDR. Za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva pa se ugotavljajo tekom pravdnega postopka in odločitev sodišča temelji na dejstvih, kot so ugotovljena ob koncu glavne obravnave.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
Po 36. členu ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta izpolnjena dva pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe in sicer se lahko zavarovanec upokoji pri starosti 58 let pod pogojem, da ima 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Za sporno obdobje, ko je bil tožnik s.p., namreč nima plačanih prispevkov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
OZ člen 179, 179/2. ZDR člen 6a, 6a/1, 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - višina odškodnine - kaznovalna funkcija - varovanje dostojanstva delavca pri delu
V skladu s členom 45/3 ZDR je bil delodajalec delavcu v primeru trpinčenja odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbah civilnega prava nima kaznovalne funkcije. Šele 8. člen novega ZDR-1 je določil, da je namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu tudi odvračanje delodajalca od ponovnih kršitev.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
Do odstopa od mandatne pogodbe je bil toženec upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo.
ugotovitev služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pot - prestavitev poti - izvrševanje služnosti - dobra vera - omejitev pravice - pritožbena novota
Glede na prestavitev služnostne poti v letu 1980 je brez teže pritožbena trditev, da so tožnikovi pravni predniki služnost izvrševali na skrivaj. Sicer pa se dobra vera po 9. členu SPZ domneva in je tožniku ni bilo treba dokazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078766
SPZ člen 48, 70, 70/2.
delitev stvari v solastnini - spor o deležu - pritožba - pravni interes - tržna vrednost dela nepremičnine s prizidkom - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0075625
ZDR člen 184.
škoda povzročena v zvezi z delom - odškodninska odgovornost
Če je škoda povzročena delavcu pri delu ali v zvezi z delom, odškodninsko svojemu delavcu odgovarja delodajalec, ne pa delavec, ki je (oziroma naj bi) škodo povzročil.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenec - izvedenina - nagrada
Izvedenec je v konkretnem primeru upravičen do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega dela in ne do nagrade za izjemno zahtevno izvedensko delo.
Tožnica je dopolnila svojo vlogo z zahtevanim obrazcem v roku 15 dni od izdaje prvostopne odločbe. Že pred tem je v vlogi „izjava vlagatelja za štipendijo“ dala dovoljenje, da uradna oseba, ki vodi postopek, pridobi podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, za uveljavitev dodatka na dohodek v družini štipendista. ZUP v 3. odstavku 66. člena določa, da v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc. Tožnica je v 15 dneh po izdani odločbi, ker ji sporni dodatek k Zoisovi štipendiji ni bil priznan, predložila še (neobvezen) obrazec „podatki o vseh družinskih članih in njihovih dohodkih“. Zato bi toženec moral postopati skladno s 1. odstavkom 243. člena ZUP in dopolniti postopek, saj bi to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi. Zato je tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke v delu, ki se nanaša na višino tožničine Zoisove štipendije, utemeljen. Tožena stranka bo morala izdati odločbo o novi višini Zoisove štipendije za tožnico, ki bo vsebovala tudi dodatek glede na dohodek v družini tožnice.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.