OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075587
OZ člen 2, 81, 364. ZOdv člen 17.
pogodba o odvetniških storitvah – plačilo za odvetniške storitve – pogodbena določitev plačila – obligacija rezultata – dispozitivnost Odvetniške tarife – avtonomija pogodbenih strank – zastaranje – pripoznava dolga
Med strankama je bila dogovorjena t.i. imenovana obligacija rezultata (v skladu s katero je bila toženka do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat – to je pridobitev lastniškega deleža 50% + eno delnico s strani tožnika). Kogentne določbe, ki bi prepovedovala tak dogovor, ni.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Obveznosti drugega in tretjega toženca plačati vtoževano terjatev dokazujeta osebni menični izjavi drugega in tretjega toženca, iz katerih jasno izhaja, da sta se tako drugi kot tretji toženec osebno pisno zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti prvega toženca do družbe B. d.o.o., na podlagi citirane posojilne pogodbe.
ugotovitev služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pot - prestavitev poti - izvrševanje služnosti - dobra vera - omejitev pravice - pritožbena novota
Glede na prestavitev služnostne poti v letu 1980 je brez teže pritožbena trditev, da so tožnikovi pravni predniki služnost izvrševali na skrivaj. Sicer pa se dobra vera po 9. členu SPZ domneva in je tožniku ni bilo treba dokazovati.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja – delilni sporazum
Zapis solastniških deležev v pogodbi, ki je bila podlaga za pridobitev stvari, ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma in ne more vplivati na višino deleža po 59. členu ZZZDR. Zakonca sicer lahko skupno premoženje sporazumno razdelita, vendar mora biti takšen delilni sporazum sklenjen v predpisani obliki notarskega zapisa.
V 129. členu ZZZDR je določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
Po 36. členu ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta izpolnjena dva pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe in sicer se lahko zavarovanec upokoji pri starosti 58 let pod pogojem, da ima 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Za sporno obdobje, ko je bil tožnik s.p., namreč nima plačanih prispevkov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065414
ZPP člen 7, 212. OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 103.
gradbena pogodba - cena na enoto - pogodbeno dogovorjena cena - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala izrecno navesti, katera zaračunana dela so bila dodatna, katera presežna (predvidljiva oziroma nepredvidljiva) in katera pogodbena, katerih plačilo je bilo zadržano. Trditvene podlage namreč ne more nadomestiti izpoved pravdnih strank. Sklicevanje na dokaz (npr. vpogled v gradbeno dokumentacijo) kot del trditvene podlage po sodni praksi pa je mogoče le v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075578
ZPP člen 154, 154/1, 154/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 182.
stroški postopka – primarno in sekundarno pravilo 154. člena ZPP – ločitev uspeha po temelju in višini – višina odškodnine – izgubljeni dobiček
Tisto, kar je z vidika izgubljenega dobička odločilno, je, da tožnik zaradi poškodbe ni mogel delati. Če pa škodnega dogodka, nasprotno, ne bi bilo, tedaj bi glede na normalen tek stvari delal (kot je delal prej) in tudi ustvarjal dobiček.
Ločitev uspeha po temelju in višini je ena izmed mogočih metod za napolnitev pravnega pojma „ustrezen del stroškov.“ Ali bo ta uporaba te metode v konkretni zadevi ustrezna, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izbira bodisi primarnega bodisi sekundarnega pravila iz drugega odstavka 154. člena ZPP ter izbira ustrezne metode določanja uspeha mora biti takšna, da je odločitev o stroških pravična.
vmesna sodba – meje učinkov vmesne sodbe – temelj odškodninskega zahtevka – vzročna zveza – škoda
Sodišče prve stopnje bi moralo ob izdaji vmesne sodbe ugovore, ki se nanašajo na vprašanje vzročne zveze in vprašanje obstoja (vsaj minimalne) škode, obravnavati, saj to po izdaji vmesne sodbe zaradi njenega prekluzivnega učinka ob odločanju o višini odškodnine ni več dopustno.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
skrbnik zapuščine – skrbnik za poseben primer – trditveno in dokazno breme - odmera stroškov - informativni dokaz - izpolnitveni pomočnik
Odmera stroškov ne pomeni ugotavljanja dejstev, temveč uporabo prava, zato postavitev izvedenca ni možna.
Stvar notranjega razmerja med skrbnikom za posebni primer in njegovim izpolnitvenim pomočnikom je porazdelitev stroškov, ki so jih dediči izplačali enemu oziroma drugemu od njiju.
Prvotožena stranka na poziv sodišča k predložitvi listin po 227. členu ZPP ni odgovorila, zahtevanih listin ni predložila niti ni zanikala, da bi bile le-te pri njej. Prvotožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer trdila, da ni prejela zneskov, ki so predmet tožbenega zahtevka. Vendar pa se je bila, ker se je sodišče prve stopnje poslužilo postopka po 227. členu ZPP, da bi preprečila nastop posledic iz petega odstavka 227. člena ZPP, na poziv sodišča dolžna odzvati, najmanj s trditvijo, da zahtevanih listin ni pri njej.