ZZLPPO člen 6, 51. SPZ člen 27, 27/1, 27/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 287, 288.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - uporabnina - ugotovitvena sodba - izbrisna sodba - deklaratorni značaj sodbe - lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - korist - plodovi - najemnina - nedobroverni posredni posestnik - dobroverni neposredni posestnik
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi zakona ZZLPPO in ne šele na podlagi odločbe sodišča o ugotovitvi lastninske pravice. Zato ni odločilno, kdaj je postala sodna odločba, izdana v pravdi I P 182/2009, pravnomočna. Sodba v sporu med pravdnima strankama je bila ugotovitvena (glede ugotovitve, katera stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona) in izbrisna (zaradi izbrisa neveljavne vknjižbe v korist tožene stranke, na katero se pritožnica še vedno neutemeljeno sklicuje tudi v pritožbi). V zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice je imela le deklaratorni značaj in ne konstitutivnega. Na podlagi zakona se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari za nedobrovernega posestnika pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari, in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima. Vrniti mora tudi plodove, ki jih ni obral – v obravnavanem primeru tudi najemnino, ki je toženka ni več zaračunavala.
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 64.
pogodbena kazen - notifikacijska dolžnost - zamuda z izvedbo del - napačno obračunane količine - zavrnitev začasne situacije - spor o kvaliteti in količini del
Določba 64. člena PGU ne daje upravičenosti tožencu zavrniti celotnega zneska situacije zaradi napačno obračunanih količin, razen kadar bi šlo za izpodbijanje celotne količine. Tožnik je upravičen do plačila za dejansko opravljeno količino dela, tiste količine dela, ki je po pogodbi ni opravil, pa lahko toženec zavrne. Ne more pa zavrniti celotnega zneska situacije.
55. člen PGU sicer določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078766
SPZ člen 48, 70, 70/2.
delitev stvari v solastnini - spor o deležu - pritožba - pravni interes - tržna vrednost dela nepremičnine s prizidkom - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.
OZ člen 179, 179/2. ZDR člen 6a, 6a/1, 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - višina odškodnine - kaznovalna funkcija - varovanje dostojanstva delavca pri delu
V skladu s členom 45/3 ZDR je bil delodajalec delavcu v primeru trpinčenja odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbah civilnega prava nima kaznovalne funkcije. Šele 8. člen novega ZDR-1 je določil, da je namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu tudi odvračanje delodajalca od ponovnih kršitev.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - plomba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pri ugotavljanju pravočasnosti vložitve tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj ni odločilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, temveč vpis plombe, s katerim stranka predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi spornega pravnega posla.
Odlok MOL o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest je zadostna podlaga za ugotovitev, da je dolžnostno ravnanje naloženo (tudi) koncesionarju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0070496
ZFPPIPP člen 35, 42, 42/1, 42/5, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2.
odškodninska odgovornost poslovodnega organa – odgovornost zaradi neplačila terjatve izbrisane družbe - predpostavke odškodninske odgovornosti
Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana ravno v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka oziroma pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona, ki bi zagotovile finančno prestrukturiranje družbe, med drugim tudi z zagotovitvijo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, če je to potrebno, oziroma vsaj preverilo možnost takšnega postopanja s pripravo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi takšnih opustitev ali dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka znesku njegove terjatve.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0012061
ZDR člen 6, 6/1, 6/5, 6/7, 204, 204/5. ZJU člen 5. ZPol člen 67, 67.b.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - izgubljeni dobiček - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni uslužbenci - neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Zato toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, saj to prenehanje ni bilo pogojeno z nobeno od osebnih okoliščin tožnice (člen 6/1 ZDR), temveč z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
Tožnica s tem, ko zatrjuje, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let, zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat. Razlikovanje med zahtevo za sodno varstvo, ki jo poda delavec in neizbrani kandidat, pa je pomembno zaradi različne zakonske ureditve v zvezi z vložitvijo takšne zahteve. Neizbrani kandidat lahko glede na člen 204/5 ZDR, ki je z ozirom na splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti, ki jih opredeljujejo določbe OZ specialna določba, tožbo v zvezi z zatrjevano diskriminacijo vloži le v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca (o neizbiri). Ta rok je materialni prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico zavrženje tožbe. Na ta rok pazi prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti.
Toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s tem, da s tožnico ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, saj tožnica glede na odločbo ZPIZ (s katero je bila tožnici, invalidki III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugo delovno mesto z omejitvijo dela) tega dela ni bila zmožna opravljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela delavcev ter za njih pravilno obračunaval in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca.
Tožena stranka je priznala, da je tožnik v spornem obdobju opravil določeno število nadur, vendar ni uspela dokazati, da je tožniku te nadure tudi izplačala. V tem sporu je dokazala zgolj to, da je tožniku izplačevala le osnovno plačo. Če tožena stranka trdi, da mu je nekaj plačevala tudi na roko v gotovini, bi morala dokazati, da je takšno izplačilo izvajala po predpisanem navodilu za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico na način, ko upravičenec do gotovine potrdi njen prejem na blagajniškem izdatku. Tožena stranka takšnega načina denarnega poslovanja v tožnikovem primeru skladno z dokaznim bremenom v tem sporu ni dokazala. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadur utemeljen.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075614
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZPP člen 224.
motenje posesti - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - potrdilo o statusu parcele
Nepremičnina pridobi status grajenega javnega dobra z izdajo ugotovitvene odločbe, toda dokazovanja, da ima nepremičnina tak status, ni mogoče omejiti zgolj na predložitev ugotovitvene odločbe. Toženec je predložil potrdilo občine, da je cesta, v zvezi s katero tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem posesti, javno dobro. S to javno listino je dokazal, da gre za javno dobro, na njem pa je v skladu s sodno prakso varstvo pred motenjem posesti izključeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075587
OZ člen 2, 81, 364. ZOdv člen 17.
pogodba o odvetniških storitvah – plačilo za odvetniške storitve – pogodbena določitev plačila – obligacija rezultata – dispozitivnost Odvetniške tarife – avtonomija pogodbenih strank – zastaranje – pripoznava dolga
Med strankama je bila dogovorjena t.i. imenovana obligacija rezultata (v skladu s katero je bila toženka do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat – to je pridobitev lastniškega deleža 50% + eno delnico s strani tožnika). Kogentne določbe, ki bi prepovedovala tak dogovor, ni.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika živali - domača žival - imetnik psa - dolžno nadzorstvo - skupno gospodinjstvo
Pes je škodni dogodek povzročil, njegov imetnik pa za njegovo varstvo in nadzorstvo ni poskrbel, zato je odgovoren za nastalo škodo in jo je dolžan povrniti oziroma jo je dolžna povrniti prvotožena stranka v skladu z zavarovalno pogodbo.
nepremoženjska škoda – soprispevek – varnostni pas – vzročna zveza – obseg poškodb
Ker trditve tožeče stranke o tem, da bi bil v primeru uporabe varnostnega pasu zaradi prevračanja vozila obseg škode večji oziroma enak obsegu škode, kot ga je utrpela tožnica, niso dokazane, in ker je dokazana vzročna zveza med neuporabo varnostnega pasu in poškodbami oziroma obsegom poškodb tožnice, je soprispevek tožnice k nastali škodi zaradi neuporabe varnostnega pasu 20 %.
ZSDP člen 81, 81/2, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6.
dodatek za nego otroka - pravilnik - seznam hudih bolezni - dolgotrajno hudo bolni otroci
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katere se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej in torej tudi takega, ki ni posebej naveden v seznamu hudih bolezni.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do sodelovanja v postopku – nepopolna vloga – načelo pomoči prava neuki stranki – vrnitev v prejšnje stanje
Vloga za brezplačno pravno pomoč, o kateri še ni odločeno, ter nenadna in nepredvidljiva bolezen stranke, ki v postopku (še) nima odvetnika, so okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni strankin predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. To je hkrati zadosten razlog za preložitev naroka zaradi obvestila stranke, da se naroka ne more udeležiti. Nedokumentirana vloga toženki kot laični stranki v konkretnih okoliščinah (ko je šlo za prvi in edini v tem postopku opravljeni narok) ne more biti v škodo. Kot prava neuko stranko bi moralo namreč sodišče paziti na njene procesne pravice (12. člen ZPP), jo pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge z dokazili po 108. členu ZPP, narok pa preložiti na določen čas.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – vzročna zveza – dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme glede predpostavk odškodninskega primera (protipravnost, škoda in vzročna zveza), vključno z nastankom zavarovalnega primera.
Sodišče ni dolžno samo ugotavljati, katere od poškodb bi lahko nastale ob trčenju vozil, ampak bi moral tožnik jasno razmejiti, katere poškodbe so bile na vozilu že v času trčenja in katere je povzročil zavarovanec tožene stranke.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.