Intervenienti tudi v primeru, če bi jim bila stranska intervencija dopuščena, ne bi mogli preprečiti razpolaganja tožene stranke v smislu sklenitve sodne poravnave. Intervenient samo pomaga stranki postopka (in je torej njen pomočnik). V postopku zato ne veljajo dejanja intervenienta, ki so v nasprotju s (pozitivnimi) dejanji glavne stranke.
Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom.
Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo.
V načelu je trditveno in dokazno breme za dejstvo, da so napake odpravljene, na strani izvajalca. Vendar pa navedeno pravilo velja le v primeru, če napake tudi v resnici odpravlja izvajalec.
člani agrarnih skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - vpis v register agrarne skupnosti - odškodnina - rok za vložitev zahteve za vrnitev premoženja
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS.
Za zastopanje v postopkih po ZDZdr se nagrada odmerja po tar. št. 3101/2. V nekaterih – izjemnih primerih sodišče odmeri nagrado po tar. št. 3100 tarife ZOdvT.
spor majhne vrednosti – opredelitev do relevantnih navedb stranke – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
obveznosti obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela stavbe
V skladu s 17. členom SZ-1 je obveznost obvestiti upravnika o spremembi lastništva posameznega dela vezana na rok 30 dni od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po prepričanju sodišča druge stopnje lahko (vsaj) od takrat naprej upravnik spremembo lastništva prostorov upošteva, v konkretnem primeru tako, da prispevek v rezervni sklad odmerja tudi glede na novo pridobljeno površino, in to ne glede na to, kdaj novi lastnik dejansko poskrbi za vpis svoje etažne lastnine v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0079269
OZ člen 190, 190/3, 198. ZBPP člen 9.
neupravičena obogatitev – neuresničena podlaga – obogatitveno načelo – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – obseg vrnitve – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč
190. člen OZ uzakonja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, zato tožnica ne more zahtevati plačila vrednosti izvršenih del.
Pri ugotavljanju obstoja koristi oziroma prikrajšanja je treba upoštevati stanje stanovanjske hiše, kakršno je bilo v trenutku, ko je bila izročena tožnici, torej še pred njenimi vlaganji.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
ZPPPIPP člen 389a, 389a/2, 398a/2-2, 398a/5, 398a/5-2. ZGD-1 člen 60, 60/5.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika – načrtovani poslovni izid – verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo – prihodki – odhodki
Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.
Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.
637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano.
izločitev v korist potomcev - delež na celotnem premoženju - delež na eni premoženjski pravici - delna sodba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.
Zgolj dejstvo odsotnosti iz Republike Slovenije v času trajanja preizkusne dobe ne more opravičiti storilčeve neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe na edukacijskih delavnicah.
Ker je storilec nedvomno vedel, da se mora v času preizkusne dobe 9 mesecev udeležiti edukacijskih delavnic in je bil tudi seznanjen s posledicami neizpolnitve obveznosti, bi moral ob zavedanju, da bo še istega dne, ko je na sodišče dostavil potrdilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic, zapustil Republiko Slovenijo, poskrbeti za to, da bi pravočasno opravil program edukacijskih delavnic ali pa sodišču sporočiti razloge za nezmožnost udeležbe na takšnih delavnicah in prositi za ustrezno podaljšanje roka za izpolnitev te obveznosti. Iz spisovnega gradiva pa ni razvidno, da bi storilec zaprosil za podaljšanje roka ali sodišču na kakršenkoli način sporočil svojo odsotnost iz Republike Slovenije.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
stroški izvedenca - ustno mnenje izvedenca - pristop na glavno obravnavo
Podaja ustnega mnenja pomeni, da je predmet komunikacije z izvedencem na glavni obravnavi obravnava dokazne teme dokaza z izvedencem. Podaja ustnega mnenja torej ne pomeni sleherne ustne komunikacije izvedenca s sodiščem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003731
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev potrdila o vključitvi v program - objektivni razlogi
Ker storilka v obravnavani zadevi sodišču ni pravočasno predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program in ker pri tem tudi ni z ničemer izkazala, da dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni mogla pravočasno pridobiti oziroma ga pravočasno predložiti zaradi objektivnih razlogov, to je razlogov, ki ne izhajajo iz sfere njenega delovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Glede na vsebino in pomen kontrolnih zdravstvenih pregledov ni razloga, da ne bi sodišče, kateremu je ob podaji predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec predložil zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, izdano pred izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, to spričevalo uporabilo tudi v postopku za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Če pa storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spričevalo, za katerega sodišče oceni, da ni ustrezno, mora storilca pozvati, da v določenem roku predloži ustrezno zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.