OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080804
OZ člen 631.
nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlaga
Zatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065405
OZ člen 179.
povrnitev škode - pravična odškodnina - strah - stroški postopka - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnika ob nastanku škodnega dogodka strah za zdravje, ustrašil pa se je tudi, kako bo delal. Že iz samega ravnanja tožnika – po škodnem dogodku se je odpravil domov, kjer se je umil in vzel zdravstveno izkaznico ter se nato napotil k zdravniku – pa izhaja, da strah ni bil tako intenziven, saj bi sicer takoj poiskal zdravniško pomoč.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – predmet izpolnitve – samostojna stvar –del stvari
Etažna lastnina je predmet razpolaganja le v celoti, kar pomeni, da ni izvedljivo razpolaganje s stanovanjem kot predmetom etažne lastnine po njegovih fizičnih nesamostojnih delih.
V kolikor z določeno nepremičnino ni možno razpolagati, takega dela nepremičnine tudi ni možno zahtevati v izročitev s tožbo.
ZIZ člen 52, 81, 83, 83/1. SPZ člen 24. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38/1, 38/1-1, 38/1-3, 70, 74, 74/1, 74/5, 78, 78/2, 78/3, 82.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež premičnin - način oprave rubeža predmetov, ki se vpišejo v eRZPP - sredstva izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.
Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.
Prvostopenjsko sodišče je opozorilo, da je tožnik pri določenih postavkah zahteval manj, kot je izvedenec ugotovil, da bi mu šlo, vendar je zaradi vezanosti pravdnega sodišča na zahtevke ravnalo pravilno in upoštevalo zgolj vtoževane zneske.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - razkladanje tovora - protipravnost
Razkladanje tovora v ugotovljenih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Sestopanje iz tovornega vozila na razkladalno ploščad čez pomično ploščo (in obratno) na višini enega metra ne predstavlja povečane nevarnosti, saj že običajna skrbnost zadošča za varen sestop. Takšen sestop sicer lahko v določenih okoliščinah postane nevaren, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Če dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tistega, ki se z njo ukvarja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna in ne objektivna.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
sklenitev sodne poravnave – delni uspeh v postopku – plačilo sodne takse – prevalitev takse na nasprotno stranko
Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.
15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oz. predhodna odločitev o zavrnitvi takega predloga ni ovira za vložitev (obravnavanje) novega predloga za izdajo začasne odredbe, v kolikor gre za drugo vsebino ali če je utemelje(va)n z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oz. niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvotnem predlogu (spremenjene okoliščine). V kolikor ne gre za omenjene primere, pa sta tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevni določbi ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence in o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari oziroma sklicevanja na princip res iudicata.
Zgolj kasnejše dopolnjevanje navedb (istega dejanskega substrata) identitete predloga nikakor ne spreminja.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - več zahtevkov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru za vse postavljene zahtevke navedla vrednost 1.500.000,00 EUR, ki pa je prenizka, saj že seštevek denarnih zahtevkov presega to vrednost. Toda ker je že s strani tožeče stranke navedena vrednost tako visoka, da je kot prvostopno sodišče pristojno okrožno sodišče in je revizija v vsakem primeru dovoljena, sodišče ni imelo zakonske podlage, da bi v tako označeno vrednost kakorkoli posegalo oziroma za vsakega izmed zahtevkov določalo svojo vrednost spornega predmeta.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 55/2. OZ člen 311, 311/1.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis - najemna pogodba - izterjava stroškov stanovanja - zapadlost varščine - pobotni ugovor
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev dolžničine obveznosti v notarskem zapisu ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočali izračun denarnega zneska njene obveznosti na podlagi notarskega zapisa, saj v slednjem ni opredeljen niti temelj posamezne izmed izterjevanih postavk niti njihov vsakokratni obseg.
pozneje najdeno premoženje zapustnika – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju – oprava naroka - dedna izjava
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se je našlo novo premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, pri čemer je zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo obravnavo. Zato je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez predhodnega pridobivanja izjav ostalih možnih dedičev glede dedovanja novo najdenega premoženja, pravilna. Narok bi sodišče opravilo le, če ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju narok ne bi bil izveden.
trditveno breme - izvedba dokaza z izvedencem - uporabnina za mesečno parkiranje
Ni nujno, da tožnik najprej dokazuje obstoj koristi za parkirišče s primerljivimi cenami parkirišč, da bi izvedenec lahko ocenil, kolikšna je korist. Tak način dokazovanja ni predpisan. Poleg tega je tožeča stranka na poziv sodišča podala pogodbo za poslovni prostor in bi lahko izvedenec to ocenil, tožena stranka pa tega ni napadala. Če se tožeča stranka odloči ponuditi dokaz z izvedencem in je to pripravljena plačati, ni utemeljeno sklicevanje na ekonomičnost postopka.
razmerja med starši in otroki - pravica do stikov - način izvajanja stikov - nadzorovani stiki - razširitev stikov
Prav zaradi varstva otrokove koristi so stiki predlagatelja z otrokom nujno potrebni, vendar se morajo izvajati pod nadzorom, saj bodo le na takšen način varovane koristi otroka.
Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Odgovor, v katerem tožnica nasprotuje prodaji in prodajnim pogojem (ponujeni ceni), pa takšne izjave ne vsebuje.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe – izvršba na delež družbenika
Določbe 165. člena ZIZ vpisa zaznambe sklepov o izvršbi na deležu družbenika ne omejujejo s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ki se nanaša na to izvršilno sredstvo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožnica je v večernem času v podjetju vzela dve kokoši in si ju na škodo delodajalca protipravno prilastila. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.