določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - privatizacija - dobrovernost pridobitelja - dokazno breme - dejanski lastnik nepremičnine
Namen ZVEtL-a je zagotoviti sistemsko možnost za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ter načelu superficies solo cedit.
Ker se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno, je potrebno pri presoji utemeljenosti sklicevanja na dobrovernost, upoštevati ne le zemljiškoknjižno stanje, ampak tudi dejansko uporabo določene nepremičnine.
ugovor dolžnika - lastništvo nepremičnine - izpraznitev stanovanjske stavbe
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe – izvršba na delež družbenika
Določbe 165. člena ZIZ vpisa zaznambe sklepov o izvršbi na deležu družbenika ne omejujejo s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ki se nanaša na to izvršilno sredstvo.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
sklenitev najemne pogodbe po prenehanju izvenzakonske skupnosti - brezposelnost - mladoletni otrok
Pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, odločilno okoliščino predstavlja dejstvo, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje.
Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni.
trditveno breme - izvedba dokaza z izvedencem - uporabnina za mesečno parkiranje
Ni nujno, da tožnik najprej dokazuje obstoj koristi za parkirišče s primerljivimi cenami parkirišč, da bi izvedenec lahko ocenil, kolikšna je korist. Tak način dokazovanja ni predpisan. Poleg tega je tožeča stranka na poziv sodišča podala pogodbo za poslovni prostor in bi lahko izvedenec to ocenil, tožena stranka pa tega ni napadala. Če se tožeča stranka odloči ponuditi dokaz z izvedencem in je to pripravljena plačati, ni utemeljeno sklicevanje na ekonomičnost postopka.
Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Odgovor, v katerem tožnica nasprotuje prodaji in prodajnim pogojem (ponujeni ceni), pa takšne izjave ne vsebuje.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožnica je v večernem času v podjetju vzela dve kokoši in si ju na škodo delodajalca protipravno prilastila. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka – nujno enotno sosporništvo
Razlog za prekinitev postopka je nastal le pri prvemu tožencu, zato je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno prekinilo le zoper njega. Prekinitev postopka bo sicer učinkovala tudi na drugo toženko, saj sta toženi stranki nujna enotna sospornika.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078805
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 9, 140, 140/1.
izpolnitev obveznosti - dokazno breme - dokazna ocena - plačilo mesečnih honorarjev - pogodba o sodelovanju - odgovornost toženke v koncesijskem razmerju do ZZZS - razmerje med pravdnima strankama - sklepčnost - razpravno načelo
Tožnik lahko zahteva tudi manj od tega, do česar je upravičen po materialnem pravu. Zaradi tega tožba ni nesklepčna.
Za odločitev o utemeljenosti (nasprotnega) tožbenega zahtevka niso odločilne pravice in dolžnosti pogodbenih strank koncesijskega razmerja, pač pa, kakšne zaveze sta v medsebojnem razmerju sprejeli pravdni stranki.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
ZPP člen 72, 72/4. ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZIZ člen 231.
regres za letni dopust - pravnomočna sodba - izvršitev - sorazmerni del regresa
V kolikor delavec ne zahteva izvršitve pravic po pravnomočni sodbi, je potrebno upoštevati še 8 dnevni paricijski rok, ki ga ima tožena stranka za prostovoljno izvršitev sodne odločbe, nato pa mora delavec nadaljnji obstoj delovnega razmerja opravičiti s pravnomočno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, sicer izgubi pravico do vrnitve na delo. Glede na to, da je bila tožnici pravnomočna sodba (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita) vročena 16. 4. 2013 in ob upoštevanju 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi, je pričel prekluzivni 6-mesečni rok teči 25. 4. 2013. Glede na to, da v 6 mesecih tožnica v izvršilnem postopku ni uveljavljala vrnitve nazaj na delo, ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 25. 4. 2013. Zato tožnica na podlagi 4. odstavka 131. člena ZDR ni upravičena do regresa za letni dopust v celoti, temveč le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, kar pa v tožničinem primeru znaša 4/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
ZNP člen 45, 45/1. ZPP člen 80, 270, 270/1, 270/1-19.
odvzem poslovne sposobnosti - pravilnost pooblastila - izdaja sklepa - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – predmet izpolnitve – samostojna stvar –del stvari
Etažna lastnina je predmet razpolaganja le v celoti, kar pomeni, da ni izvedljivo razpolaganje s stanovanjem kot predmetom etažne lastnine po njegovih fizičnih nesamostojnih delih.
V kolikor z določeno nepremičnino ni možno razpolagati, takega dela nepremičnine tudi ni možno zahtevati v izročitev s tožbo.