STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077000
ZFPPIPP člen 267, 267/4, 268/4, 268/5, 268/6.
izpolnitev pogodbe - odstopna pravica - odstop od pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - obseg stečajne mase
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.
Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/4, 112, 121.
neprofitno najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Toženka je sicer v postopku izkazala, da je zaprosila za subvencionirano najemnino z vlogo z dne 28. 12. 2012, ne pa, da je o tem v 30 dneh obvestila najemodajalca. Dokazala je tudi, da ji je bila denarna subvencija dodeljena. Kljub temu še vedno ni poravnala razlike do polne vrednosti neprofitne najemnine, čeprav bi bila to njena dolžnost po določilu 121. člena SZ-1. Zato je podan krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
ZNP člen 45, 45/1. ZPP člen 80, 270, 270/1, 270/1-19.
odvzem poslovne sposobnosti - pravilnost pooblastila - izdaja sklepa - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru izreklo o pravilnosti pooblastila predlagateljice, ni pa o tem izdalo sklepa. Tudi če bi ga izdalo, nasprotni udeleženec zoper njega ne bi imel pritožbe, saj pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom – potni stroški
Izvedenec je do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilnim delom upravičen tudi, kadar delo, kot je navedeno v prvem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, opravi sam. V primeru, ko torej opravi določene analize, meritve, preiskave in druga opravila sam, lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki mu v zvezi s tem nastanejo (poleg nagrade).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065405
OZ člen 179.
povrnitev škode - pravična odškodnina - strah - stroški postopka - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnika ob nastanku škodnega dogodka strah za zdravje, ustrašil pa se je tudi, kako bo delal. Že iz samega ravnanja tožnika – po škodnem dogodku se je odpravil domov, kjer se je umil in vzel zdravstveno izkaznico ter se nato napotil k zdravniku – pa izhaja, da strah ni bil tako intenziven, saj bi sicer takoj poiskal zdravniško pomoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079845
OZ člen 533. ODZ paragraf 934.
darilna pogodba - veljavnost pogodbe - teorija realizacije - poslovna sposobnost - informativni dokaz
Po pravnem pravilu paragrafa 934 ODZ je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da mora biti za njeno veljavnost obdarjencu darilo tudi izročeno v posest.
Morebiten obstoj (duševne) bolezni darovalke sam po sebi ne pomeni pomanjkanja poslovne sposobnosti. O vplivu duševne bolezni na poslovno sposobnost bi se moral izreči izvedenec psihiater, ki ga toženka ni predlagala.
ugovor dolžnika - lastništvo nepremičnine - izpraznitev stanovanjske stavbe
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
ZIZ člen 17, 17-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZKP člen 93, 93/1, 93/2.
izvršilni naslov - sklep o stroških kazenskega postopka
Sklep o stroških, izdan v kazenskem postopku, v katerem je sodišče odločilo, da je obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca B. B., odvetnika v M. (upnik v tem postopku), v skupnem znesku 378,00 EUR; ter odločilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan zgoraj navedeni znesek nakazati na račun odvetnika B. B., ki je naveden v sklepu (upnik v tem postopku), ima vse nujne sestavine izvršilnega naslova - določeni sta stranki (dolžnik je A. A., upnik je B. B.), in terjatev (378,00 EUR), ki je naložena dolžniku v plačilo. Gre za kondemnatorno sodno odločbo, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, da je ta odločba veljaven izvršilni naslov.
sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078805
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 9, 140, 140/1.
izpolnitev obveznosti - dokazno breme - dokazna ocena - plačilo mesečnih honorarjev - pogodba o sodelovanju - odgovornost toženke v koncesijskem razmerju do ZZZS - razmerje med pravdnima strankama - sklepčnost - razpravno načelo
Tožnik lahko zahteva tudi manj od tega, do česar je upravičen po materialnem pravu. Zaradi tega tožba ni nesklepčna.
Za odločitev o utemeljenosti (nasprotnega) tožbenega zahtevka niso odločilne pravice in dolžnosti pogodbenih strank koncesijskega razmerja, pač pa, kakšne zaveze sta v medsebojnem razmerju sprejeli pravdni stranki.
pozneje najdeno premoženje zapustnika – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju – oprava naroka - dedna izjava
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se je našlo novo premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, pri čemer je zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo obravnavo. Zato je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju brez predhodnega pridobivanja izjav ostalih možnih dedičev glede dedovanja novo najdenega premoženja, pravilna. Narok bi sodišče opravilo le, če ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju narok ne bi bil izveden.