STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077000
ZFPPIPP člen 267, 267/4, 268/4, 268/5, 268/6.
izpolnitev pogodbe - odstopna pravica - odstop od pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - obseg stečajne mase
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.
V procesni zakonodaji ni zahteve po določeni obliki (fizičnega) podpisa in ni mogoče od drugega zahtevati, da se podpisuje tako, da izpiše svoje ime in priimek. Če se posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin (dolžine imena in priimka, vsakodnevnega večkratnega podpisovanja) odloči podpisovati tako, da skrajša svoje ime in priimek, četudi zgolj na prvo črko imena in priimka, je to njegova svobodna odločitev. Podpis, torej tudi paraf, zgolj potrjuje identiteto podpisnika in njegovo izjavo volje na vlogi.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - razkladanje tovora - protipravnost
Razkladanje tovora v ugotovljenih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Sestopanje iz tovornega vozila na razkladalno ploščad čez pomično ploščo (in obratno) na višini enega metra ne predstavlja povečane nevarnosti, saj že običajna skrbnost zadošča za varen sestop. Takšen sestop sicer lahko v določenih okoliščinah postane nevaren, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Če dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tistega, ki se z njo ukvarja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna in ne objektivna.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
Prvostopenjsko sodišče je opozorilo, da je tožnik pri določenih postavkah zahteval manj, kot je izvedenec ugotovil, da bi mu šlo, vendar je zaradi vezanosti pravdnega sodišča na zahtevke ravnalo pravilno in upoštevalo zgolj vtoževane zneske.
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oz. predhodna odločitev o zavrnitvi takega predloga ni ovira za vložitev (obravnavanje) novega predloga za izdajo začasne odredbe, v kolikor gre za drugo vsebino ali če je utemelje(va)n z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oz. niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvotnem predlogu (spremenjene okoliščine). V kolikor ne gre za omenjene primere, pa sta tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevni določbi ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence in o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari oziroma sklicevanja na princip res iudicata.
Zgolj kasnejše dopolnjevanje navedb (istega dejanskega substrata) identitete predloga nikakor ne spreminja.
Ne drži, da je zaključek o 90 % oprostitvi in naložitvi plačila 10 % sodne takse preuranjen, v nasprotju z določili ZST-1, nesmiseln, v nasprotju z življenjsko logiko in da sodišče ni pojasnilo na podlagi česa je sklenilo, da bo tožena stranka zmožna izvesti plačilo takse 3,30 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo ravno na podlagi povzetih finančnih podatkov tožene stranke.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - več zahtevkov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru za vse postavljene zahtevke navedla vrednost 1.500.000,00 EUR, ki pa je prenizka, saj že seštevek denarnih zahtevkov presega to vrednost. Toda ker je že s strani tožeče stranke navedena vrednost tako visoka, da je kot prvostopno sodišče pristojno okrožno sodišče in je revizija v vsakem primeru dovoljena, sodišče ni imelo zakonske podlage, da bi v tako označeno vrednost kakorkoli posegalo oziroma za vsakega izmed zahtevkov določalo svojo vrednost spornega predmeta.
V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
pogodbena kazen - ničnost dogovora za denarne obveznosti
Pritožba zmotno meni, da po sodišču prve stopnje citirana judikata (sodba VS RS II Ips 670/2007 in sodba VS RS III Ips 116/2003) zaradi tega, ker obravnavata drugačen dejanski stan, kot je v obravnavani zadevi, ne moreta biti upoštevna, saj je bistvo obeh sodnih odločb v tem: - da štejeta, da je določba tretjega odstavka 247. člena OZ (prej tretjega odstavka 270. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) prisilne narave; - da pogodbeni stranki s pogodbeno ureditvijo o plačilu pogodbene kazni za denarno obveznost, te kogentne zakonske določbe ne moreta obiti in je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonskim določilom, nično.
Zakonsko določilo o prepovedi pogodbene kazni za denarne obveznosti, tako kot glasi, ni mogoče razlagati na način, da je prisilne narave, kolikor se nanaša na dogovor o pogodbeni kazni za primer, ko upnik vztraja pri pogodbi kljub zamudi pri izpolnitvi denarne obveznosti in da ni prisilne narave, če upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude pri izpolnitvi.
Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.