motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - način preživljanja – enakost staršev - diskriminacija - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb
V času, ko otrok s sodno odločbo še ni dodeljen nobenemu od staršev, je treba diskriminacijo, ki jo med staršema iz stvarno utemeljenih razlogov ustvarja pravilo 131a. člena ZZZDR (obveznost preživljanja v denarju), zmanjšati na najmanjšo možno raven.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/4, 112, 121.
neprofitno najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Toženka je sicer v postopku izkazala, da je zaprosila za subvencionirano najemnino z vlogo z dne 28. 12. 2012, ne pa, da je o tem v 30 dneh obvestila najemodajalca. Dokazala je tudi, da ji je bila denarna subvencija dodeljena. Kljub temu še vedno ni poravnala razlike do polne vrednosti neprofitne najemnine, čeprav bi bila to njena dolžnost po določilu 121. člena SZ-1. Zato je podan krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078805
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 9, 140, 140/1.
izpolnitev obveznosti - dokazno breme - dokazna ocena - plačilo mesečnih honorarjev - pogodba o sodelovanju - odgovornost toženke v koncesijskem razmerju do ZZZS - razmerje med pravdnima strankama - sklepčnost - razpravno načelo
Tožnik lahko zahteva tudi manj od tega, do česar je upravičen po materialnem pravu. Zaradi tega tožba ni nesklepčna.
Za odločitev o utemeljenosti (nasprotnega) tožbenega zahtevka niso odločilne pravice in dolžnosti pogodbenih strank koncesijskega razmerja, pač pa, kakšne zaveze sta v medsebojnem razmerju sprejeli pravdni stranki.
društvo – izključitev iz lovske družine – pravila lovske družine – kršitev pravil – pravica do združevanja
Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.
Določbo splošnih pogojev zavarovanja, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je treba razumeti na način, da zavarovalne pravice izgubi, če sploh ni imel vozniškega dovoljenja, ne pa tudi, če je veljavnost vozniškega dovoljenja zgolj potekla.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 29. SPZ člen 44. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje družbene lastnine - splošno ljudsko premoženje - posebno varstvo države
Priposestvovanje družbene lastnine pred letom 1980 je bilo omejeno. Državna lastnina oziroma splošno ljudsko premoženje, pozneje družbena lastnina, je bilo pod posebnim varstvom države (16. člen Ustave SFRJ), ki se je kazala tudi v izključitvi zastaranja in priposestvovanja.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
Sodišče skladno z določbo 3. odstavka 214. člena ZPP predvsem oceni, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Za neupoštevanje preklica zadošča že, če se lahko stranki očita nezadostna skrbnost pri priznanju.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50, 50/3. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo člen 3, 3/4.
plača - povračilo stroškov za prehrano - ustni dogovor - dokazna ocena - obveznost plačila - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - kolektivna pogodba
Med tožečo in toženo stranko je bil sklenjen dogovor v višini plačila iz naslova povračila stroškov za prehrano. Veljavnega ustnega dogovora s tožnico toženec ne bi smel enostransko spremeniti, zato je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnica je z delodajalcem sklenila dogovor o izplačilu kilometrine po 0,18 EUR za vsak kilometer. Glede na ustni dogovor in ob upoštevanju dejstva, da zaradi slabih avtobusnih povezav na sporni relaciji, ki tožnici niso omogočale pravočasnega prihoda na delo in odhoda z dela, je tožničin zahtevek za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela utemeljen, saj tudi 3. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo določa, da je v primeru, če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,15 EUR, oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oz. do mesta opravljanja dela. Navedena uredba pa je v 4. odstavku 3. člena določala, da se v davčno osnovo poleg povračila stroškov iz 1. odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem, če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080804
OZ člen 631.
nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlaga
Zatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
Zapovedana večja skrbnost odvetnika pri opravljanju poklicne dejavnosti je merilo za določitev potrebnega ravnanja odvetnika in obenem merilo za presojo, ali je ravnal tako, da mu ni mogoče očitati, da je kršil pogodbo oz. merilo za določitev krivde. Ker je skrbnost ravnanja odvisna od okoliščin primera, je v vsakem primeru posebej treba napolniti pravni standard te, tako imenovane večje skrbnosti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja torej pove, da se posel odvija (opravlja) na nevarnost naročnika. Tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve madnatarjeve (izpolnitvene) obveznosti.
ZPP člen 72, 72/4. ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZIZ člen 231.
regres za letni dopust - pravnomočna sodba - izvršitev - sorazmerni del regresa
V kolikor delavec ne zahteva izvršitve pravic po pravnomočni sodbi, je potrebno upoštevati še 8 dnevni paricijski rok, ki ga ima tožena stranka za prostovoljno izvršitev sodne odločbe, nato pa mora delavec nadaljnji obstoj delovnega razmerja opravičiti s pravnomočno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, sicer izgubi pravico do vrnitve na delo. Glede na to, da je bila tožnici pravnomočna sodba (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita) vročena 16. 4. 2013 in ob upoštevanju 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi, je pričel prekluzivni 6-mesečni rok teči 25. 4. 2013. Glede na to, da v 6 mesecih tožnica v izvršilnem postopku ni uveljavljala vrnitve nazaj na delo, ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 25. 4. 2013. Zato tožnica na podlagi 4. odstavka 131. člena ZDR ni upravičena do regresa za letni dopust v celoti, temveč le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, kar pa v tožničinem primeru znaša 4/12 regresa za letni dopust za leto 2013.