prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje stroškov prevozov - izvirna nalogo občine - sodna pristojnost
Sredstva za varstvo vozačev po nevarnih poteh je morala v vtoževanem obdobju morala zagotoviti država, prevoze pa je izvajala in organizirala občina. Šlo je za izvirno nalogo občine, s posebnim režimom financiranja – država ni zgolj krila razlike, ki je občina zaradi slabše razvitosti sama ni mogla zagotoviti, ampak je prevzela najprej celotno, kasneje pa delno financiranje obravnavane dejavnosti.
Ne drži, da je zaključek o 90 % oprostitvi in naložitvi plačila 10 % sodne takse preuranjen, v nasprotju z določili ZST-1, nesmiseln, v nasprotju z življenjsko logiko in da sodišče ni pojasnilo na podlagi česa je sklenilo, da bo tožena stranka zmožna izvesti plačilo takse 3,30 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo ravno na podlagi povzetih finančnih podatkov tožene stranke.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
sklenitev najemne pogodbe po prenehanju izvenzakonske skupnosti - brezposelnost - mladoletni otrok
Pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, odločilno okoliščino predstavlja dejstvo, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje.
Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno razlogovalo, da lahko šele v pravdnem postopku in po izvedenem dokaznem postopku razveljavi sklep o izvršbi tudi v dajatvenem delu (I. točki izreka) in šele v tem primeru lahko govorimo o razveljavitvi sklepa oziroma odločbe oziroma njenem neobstoju. Dolžnikove navedbe v pritožbi in prej v predlogu za ustavitev so zgolj izpodbijanje pogojev za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ. To bo predmet presoje pri obravnavi ugovora.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - način preživljanja – enakost staršev - diskriminacija - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb
V času, ko otrok s sodno odločbo še ni dodeljen nobenemu od staršev, je treba diskriminacijo, ki jo med staršema iz stvarno utemeljenih razlogov ustvarja pravilo 131a. člena ZZZDR (obveznost preživljanja v denarju), zmanjšati na najmanjšo možno raven.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oz. predhodna odločitev o zavrnitvi takega predloga ni ovira za vložitev (obravnavanje) novega predloga za izdajo začasne odredbe, v kolikor gre za drugo vsebino ali če je utemelje(va)n z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oz. niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvotnem predlogu (spremenjene okoliščine). V kolikor ne gre za omenjene primere, pa sta tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe na podlagi določb ZIZ upoštevni določbi ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence in o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari oziroma sklicevanja na princip res iudicata.
Zgolj kasnejše dopolnjevanje navedb (istega dejanskega substrata) identitete predloga nikakor ne spreminja.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - več zahtevkov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru za vse postavljene zahtevke navedla vrednost 1.500.000,00 EUR, ki pa je prenizka, saj že seštevek denarnih zahtevkov presega to vrednost. Toda ker je že s strani tožeče stranke navedena vrednost tako visoka, da je kot prvostopno sodišče pristojno okrožno sodišče in je revizija v vsakem primeru dovoljena, sodišče ni imelo zakonske podlage, da bi v tako označeno vrednost kakorkoli posegalo oziroma za vsakega izmed zahtevkov določalo svojo vrednost spornega predmeta.
Prvostopenjsko sodišče je opozorilo, da je tožnik pri določenih postavkah zahteval manj, kot je izvedenec ugotovil, da bi mu šlo, vendar je zaradi vezanosti pravdnega sodišča na zahtevke ravnalo pravilno in upoštevalo zgolj vtoževane zneske.
trditveno breme - izvedba dokaza z izvedencem - uporabnina za mesečno parkiranje
Ni nujno, da tožnik najprej dokazuje obstoj koristi za parkirišče s primerljivimi cenami parkirišč, da bi izvedenec lahko ocenil, kolikšna je korist. Tak način dokazovanja ni predpisan. Poleg tega je tožeča stranka na poziv sodišča podala pogodbo za poslovni prostor in bi lahko izvedenec to ocenil, tožena stranka pa tega ni napadala. Če se tožeča stranka odloči ponuditi dokaz z izvedencem in je to pripravljena plačati, ni utemeljeno sklicevanje na ekonomičnost postopka.
Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Odgovor, v katerem tožnica nasprotuje prodaji in prodajnim pogojem (ponujeni ceni), pa takšne izjave ne vsebuje.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Določbo splošnih pogojev zavarovanja, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je treba razumeti na način, da zavarovalne pravice izgubi, če sploh ni imel vozniškega dovoljenja, ne pa tudi, če je veljavnost vozniškega dovoljenja zgolj potekla.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 29. SPZ člen 44. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje družbene lastnine - splošno ljudsko premoženje - posebno varstvo države
Priposestvovanje družbene lastnine pred letom 1980 je bilo omejeno. Državna lastnina oziroma splošno ljudsko premoženje, pozneje družbena lastnina, je bilo pod posebnim varstvom države (16. člen Ustave SFRJ), ki se je kazala tudi v izključitvi zastaranja in priposestvovanja.
motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
SPZ člen 43, 266, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – priposestvovanje po določbah ZTLR – zakonita posest – dobroverna posest – redno priposestvovanje – izredno priposestvovanje – ničen pravni posel – trajanje priposestvovanja
Določba 269. člena SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. SPZ ne učinkuje za nazaj oziroma mu ni mogoče pripisati retroaktivne veljave.