Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 29. SPZ člen 44. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje družbene lastnine - splošno ljudsko premoženje - posebno varstvo države
Priposestvovanje družbene lastnine pred letom 1980 je bilo omejeno. Državna lastnina oziroma splošno ljudsko premoženje, pozneje družbena lastnina, je bilo pod posebnim varstvom države (16. člen Ustave SFRJ), ki se je kazala tudi v izključitvi zastaranja in priposestvovanja.
sklenitev sodne poravnave – delni uspeh v postopku – plačilo sodne takse – prevalitev takse na nasprotno stranko
Sklenitev sodne poravnave ne more pomeniti tožničinega popolnega uspeha v postopku in s tem podlage, da sodišče takso, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, ki je bila plačila oproščena, terja od tožene stranke.
15. člen ZST-1 ne določa, da se taksa, ki bi jo bila sicer dolžna plačati oproščena stranka, v celoti ali delno izterja od nasprotne stranke tudi v primeru njenega delnega uspeha v postopku.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - razkladanje tovora - protipravnost
Razkladanje tovora v ugotovljenih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Sestopanje iz tovornega vozila na razkladalno ploščad čez pomično ploščo (in obratno) na višini enega metra ne predstavlja povečane nevarnosti, saj že običajna skrbnost zadošča za varen sestop. Takšen sestop sicer lahko v določenih okoliščinah postane nevaren, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Če dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tistega, ki se z njo ukvarja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna in ne objektivna.
Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.
pogodbena kazen - ničnost dogovora za denarne obveznosti
Pritožba zmotno meni, da po sodišču prve stopnje citirana judikata (sodba VS RS II Ips 670/2007 in sodba VS RS III Ips 116/2003) zaradi tega, ker obravnavata drugačen dejanski stan, kot je v obravnavani zadevi, ne moreta biti upoštevna, saj je bistvo obeh sodnih odločb v tem: - da štejeta, da je določba tretjega odstavka 247. člena OZ (prej tretjega odstavka 270. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) prisilne narave; - da pogodbeni stranki s pogodbeno ureditvijo o plačilu pogodbene kazni za denarno obveznost, te kogentne zakonske določbe ne moreta obiti in je pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonskim določilom, nično.
Zakonsko določilo o prepovedi pogodbene kazni za denarne obveznosti, tako kot glasi, ni mogoče razlagati na način, da je prisilne narave, kolikor se nanaša na dogovor o pogodbeni kazni za primer, ko upnik vztraja pri pogodbi kljub zamudi pri izpolnitvi denarne obveznosti in da ni prisilne narave, če upnik odstopi od pogodbe zaradi zamude pri izpolnitvi.
Le zatrjevanje, da je nekaj sporno, ne zadošča; pogodbeno določilo je namreč sporno in tedaj potrebno razlage (le), če stranka z ustrezno kvalitetnimi trditvami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dejanski koncern - finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe - oblikovanje tožbenega zahtevka
Članice dejanskega koncerna so pravno samostojne osebe, ki imajo svoje upnike, katerim je tudi namenjen institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo izpodbojnosti konkretnih pravnih dejanj ni relevantno, kakšen je – bi bil finančni učinek izpodbijanih pravnih dejanj za druge pravne osebe v sistemu S., pač pa kakšen finančni učinek so imela izpodbijana pravna dejanja na ekonomsko finančni položaj tožeče stranke oziroma kakšne posledice so imela za bodočo stečajno maso.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Treba ga je le razpoznavno opredeliti – lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, ali kako drugače, ne spada pa v opredeljevanje pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki opravičuje njegovo izpodbijanje.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080807
ZIZ člen 3, 257, 260, 260/2. ZPP člen 108, 285.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – splošno znana dejstva – vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Prvo sodišče bi moralo upnika ob upoštevanju načela materialno procesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve.
motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
sklenitev najemne pogodbe po prenehanju izvenzakonske skupnosti - brezposelnost - mladoletni otrok
Pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, odločilno okoliščino predstavlja dejstvo, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje.
Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077000
ZFPPIPP člen 267, 267/4, 268/4, 268/5, 268/6.
izpolnitev pogodbe - odstopna pravica - odstop od pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - obseg stečajne mase
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.
Določbo splošnih pogojev zavarovanja, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je treba razumeti na način, da zavarovalne pravice izgubi, če sploh ni imel vozniškega dovoljenja, ne pa tudi, če je veljavnost vozniškega dovoljenja zgolj potekla.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - način preživljanja – enakost staršev - diskriminacija - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb
V času, ko otrok s sodno odločbo še ni dodeljen nobenemu od staršev, je treba diskriminacijo, ki jo med staršema iz stvarno utemeljenih razlogov ustvarja pravilo 131a. člena ZZZDR (obveznost preživljanja v denarju), zmanjšati na najmanjšo možno raven.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - privatizacija - dobrovernost pridobitelja - dokazno breme - dejanski lastnik nepremičnine
Namen ZVEtL-a je zagotoviti sistemsko možnost za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ter načelu superficies solo cedit.
Ker se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno, je potrebno pri presoji utemeljenosti sklicevanja na dobrovernost, upoštevati ne le zemljiškoknjižno stanje, ampak tudi dejansko uporabo določene nepremičnine.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
ZIZ člen 52, 81, 83, 83/1. SPZ člen 24. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38/1, 38/1-1, 38/1-3, 70, 74, 74/1, 74/5, 78, 78/2, 78/3, 82.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež premičnin - način oprave rubeža predmetov, ki se vpišejo v eRZPP - sredstva izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.