sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škoda
Tožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
ZIZ člen 52, 81, 83, 83/1. SPZ člen 24. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38/1, 38/1-1, 38/1-3, 70, 74, 74/1, 74/5, 78, 78/2, 78/3, 82.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež premičnin - način oprave rubeža predmetov, ki se vpišejo v eRZPP - sredstva izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Izvršitelj rubež opravi nad tistimi premičninami, ki jih ima dolžnik v dejanski, neposredni posesti. ZIZ tudi za stvari, glede katerih se vodi eRZPP, zahteva predhodno veljavno opravljeno izvršilno dejanje rubeža. Pri teh stvareh je namreč potrebno razlikovati med rubežem kot predhodno opravljenim izvršilnim dejanjem in kasneje vpisano zastavno pravico (ki sledi rubežu). Na teh premičninah upnik ne dobi prisilne zastavne pravice že z rubežem, temveč šele z vpisom rubeža v eRZPP. Pogoj za ta vpis je seveda veljavno opravljen rubež.
Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.
Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072138
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190.
skupno premoženje – skupna vlaganja – premoženje tretjega – posestno premoženje – delež na skupnem premoženju – absolutna bistvena kršitev – povečanje vrednosti nepremičnin – ugovor – nasprotna tožba - izrek sodbe - prekoračitev trditvene podlage
Zakonec, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice (tudi v primeru, da je vpisan v zemljiško knjigo), mora vložiti nasprotno tožbo.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - delni sklep o dedovanju
Če je dedič zaenkrat dedoval le del premoženja, ker je bil izdan delni sklep o dedovanju, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega dela premoženja. To je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da (delni sklep o dedovanju) vpliva le na obseg odgovornosti za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala prva dolžnica zatrjevati in dokazati dejansko vrednost podedovanega premoženja v času zapustnikove smrti in da je s tem deležem (oziroma denarnim ekvivalentom) poplačala upnike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080804
OZ člen 631.
nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlaga
Zatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
Pri vrnitvi v prejšnje stanje ni pomembno le to, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno dejanje, temveč mora zaradi tega (vzročna zveza) izgubiti pravico opraviti dejanje. To je treba upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nepristop (torej zamuda) na narok še v ničemer ne učinkuje. Zgolj zaradi zamude še ni izgubila pravice opraviti pravno dejanje in sicer nadaljevati pravdnega postopka z dokazovanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065405
OZ člen 179.
povrnitev škode - pravična odškodnina - strah - stroški postopka - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnika ob nastanku škodnega dogodka strah za zdravje, ustrašil pa se je tudi, kako bo delal. Že iz samega ravnanja tožnika – po škodnem dogodku se je odpravil domov, kjer se je umil in vzel zdravstveno izkaznico ter se nato napotil k zdravniku – pa izhaja, da strah ni bil tako intenziven, saj bi sicer takoj poiskal zdravniško pomoč.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/4, 112, 121.
neprofitno najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Toženka je sicer v postopku izkazala, da je zaprosila za subvencionirano najemnino z vlogo z dne 28. 12. 2012, ne pa, da je o tem v 30 dneh obvestila najemodajalca. Dokazala je tudi, da ji je bila denarna subvencija dodeljena. Kljub temu še vedno ni poravnala razlike do polne vrednosti neprofitne najemnine, čeprav bi bila to njena dolžnost po določilu 121. člena SZ-1. Zato je podan krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1.
Glede na to, da tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
sklenitev najemne pogodbe po prenehanju izvenzakonske skupnosti - brezposelnost - mladoletni otrok
Pri odločanju o predlogu bivših izvenzakonskih partnerjev o tem, kdo od njiju bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, odločilno okoliščino predstavlja dejstvo, da s predlagateljico živi mladoletna hčerka udeležencev, za katero mora v celoti skrbeti sama, saj nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje.
Nezaposlenost toženca bi lahko predstavljala ključni razlog za sklenitev najemnega razmerja le v okoliščinah, ko bi predlagateljica prejemala bistveno višje dohodke oziroma bi razpolagala z večjim premoženjem in bi torej lahko plačevala najemnino tudi po tržni ceni.
SPZ člen 43, 266, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – priposestvovanje po določbah ZTLR – zakonita posest – dobroverna posest – redno priposestvovanje – izredno priposestvovanje – ničen pravni posel – trajanje priposestvovanja
Določba 269. člena SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. SPZ ne učinkuje za nazaj oziroma mu ni mogoče pripisati retroaktivne veljave.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno razlogovalo, da lahko šele v pravdnem postopku in po izvedenem dokaznem postopku razveljavi sklep o izvršbi tudi v dajatvenem delu (I. točki izreka) in šele v tem primeru lahko govorimo o razveljavitvi sklepa oziroma odločbe oziroma njenem neobstoju. Dolžnikove navedbe v pritožbi in prej v predlogu za ustavitev so zgolj izpodbijanje pogojev za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ. To bo predmet presoje pri obravnavi ugovora.
društvo – izključitev iz lovske družine – pravila lovske družine – kršitev pravil – pravica do združevanja
Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobijo v izključno last vsak ali nekateri od njih. Posledica takšne pogodbe o delitvi solastnine v naravi je razdružitev solastnine in pridobitev izključne lastninske pravice posameznega solastnika na delu stvari. V obravnavanem primeru pravdni stranki nista sklenili takšnega dogovora o novi delitvi solastnine. Dogovor z dne 12.5.1995 je pravdni stranki namreč le zavezoval k sklenitvi bodočega pravno veljavnega dogovora o delitvi solastnine in tako po vsebini predstavlja le predpogodbo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožnica je v večernem času v podjetju vzela dve kokoši in si ju na škodo delodajalca protipravno prilastila. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.