varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje - skupna ponudba - sodna praksa Sodišča Evropske unije - ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje
Kljub temu, da sklenitev skupne ponudbe sledi legitimnemu cilju - zadovoljitvi pogojem javnega razpisa, pa to ne izključuje, da je bil cilj strank omejevanje konkurence, vendar je v tem primeru treba ta cilj omejevanja dokazati.
Zgolj ocena izvedbe investicije brez vsebinske presoje razlogov v zvezi s postavljeno ceno ne zadostuje za očitek, da je bil cilj vložitve skupne ponudbe ponuditi cene višje od tržnih (ne da bi se to v postopku izkazalo za resnično).
ZVK člen 13, 13/2, 28, 28/2, 28/2-4, 30, 30/1, 30/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nelojalna konkurenca - nagradna igra
Prijavni obrazec „Naročilnica in obrazec za dodatno nakazilo“ je sestavljen tako, da ga lahko naslovnik razume na način, da mora, če želi dobiti nagrado, tudi naročiti izdelek/izdelke iz kataloga ter ga tako izpolnjenega čim prej poslati. Pravilna pa je tudi ocena, po kateri vrednost nagrade (12 000 EUR) občutneje presega vrednost nakupa raznih artiklov iz kataloga (v vrednosti med 10 in 20 EUR), s katerim naj kupec pridobi možnost nagrade, in je zato utemeljeno zaključiti, da gre pri obravnavani nagradni igri za ravnanje, ki ima znake prepovedanega dejanja nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK.
V obravnavanem primeru je toženka lahko kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdala nov sklep o uvedbi postopka (oz. razširitev sklepa o uvedbi postopka), saj je PRD vseboval tudi ugotovitve v zvezi z oddajo prikrojenih samostojnih ponudb, gre pa za isti očitek, razdelitev trga pisarniškega materiala med strankami postopka. Logična pa je tudi utemeljitev toženke v točkah 526 – 530 izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi za enotno, kompleksno in trajajočo kršitev, ki se je končala novembra 2012.
Toženka je v času do oprave nenapovedane preiskave pridobila dokaze, ki so kazali na obstoj kršitve določbe 6. člena ZPOmK-1, je pa predhodno v sklepu o uvedbi postopka utemeljila, da iz podatkov, ki jih ima izhaja verjetnost kršitve 6. člena ZPOmK-1, potrebovala pa je podatke - dokumente, ki so jih posedovale stranke postopka, ki jih do roka izvedene preiskave niso predložile samostojno, zato je iz razloga, ker je kršitev 6. člena ZPOmK-1 ena od najhujših kršitev konkurenčnega prava, imela podlago za opravo tudi nenapovedane preiskave.
Kljub temu, da sklenitev skupne ponudbe sledi legitimnemu cilju - zadovoljitvi pogojem javnega razpisa, to ne izključuje, da je bil cilj strank omejevanje konkurence, vendar je v tem primeru treba ta cilj omejevanja dokazati.
Dokaz, da je bil cilj sporazuma omejevanje konkurence, bi bila lahko le nesporna ugotovitev, da bi pogoje razpisa lahko zadovoljila vsaka stranka postopka s samostojno ponudbo, pri čemer bi bilo treba ovreči trditve, ki jih je tožnica dokazovala v odgovoru na PRD.
Pritrditi je mogoče ugotovitvi, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK za izrek začasne prepovedi dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje nelojalne konkurence, saj med strankami ni sporno, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložena tožba zaradi dejanj nelojalne konkurence. Kljub temu je treba tožbi zaradi napačne uporabe materialnega prava ugoditi, saj inšpekcijski organ v izreku ni le izrekel prepovedi ponujanja semen v trgovinah v vrečkah s spornim izgledom, temveč je ugotovil, da gre za dejanje nelojalne konkurence, s katerim bi utegnilo priti do zamenljivosti in zavajanja potrošnikov in do zmede na trgu glede prodajalca.
omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem stranke
V dokaz svojih zatrjevanj je tožnik predlagal zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, glede namena in vsebine dogovarjanja, vendar toženka dokazov ni izvedla, zato je sprejela svojo oceno o obstoju neposredne komunikacije kršiteljic glede usklajenega določanja dogovorjenih cen, v kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.
ZUP člen 260, 260/1, 260/8. ZPOmK-1 člen 9, 12 - 12s.
zloraba prevladujočega položaja - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - kršitev pravil postopka
Odsotnost za tožnika obremenilnih navedb v dokumentih oziroma natančneje v zapisnikih kolegijev direktorja ne more že sama po sebi predstavljati nasprotnega dokaza, tj. razbremenilnih dokazov, ki bi izkazovali, da očitne protikonkurenčne kršitve ni bilo, zlasti, ker tožnik niti ne navaja, kaj pa bi lahko bila tista vsebina zapisnikov, ki bi dejansko predstavljala dokaze, ki bi bili njemu v korist.
Tožnik ne more prepričati sodišča, da z dokumenti ni zavedno razpolagal, ker so jih našli šele pri generalnem čiščenju pisarne tajništva generalnega direktorja v omari 14. 6. 2013. Že dejstvo, da je dokumente imel v svoji posesti, pomeni, da je tožnik z njimi razpolagal, njihovo nahajanje v omari pisarne tajništva pa tudi ne kaže na to, da jih brez svoje krivde ne bi mogel predložiti tekom celotnega postopka vse do izdaje odločbe, česar pa očitno ni storil.
Kot izhaja iz vsebine predloga (enako pa izvaja tožnik tudi v tožbi), tožnik niti ne zatrjuje, da senat pri odločanju ni bil veljavno sestavljen oziroma da za odločitev ni glasovala predpisana večina, temveč zatrjuje, da so bile pri postopku odločanja storjene postopkovne kršitve (da senat ni bil seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, zlasti glede predlaganih zavez s strani tožnika, ipd.), zaradi česar je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da predlog tožnika za obnovo postopka v tem delu ni dovoljen.
ZIN člen 29, 29/1, 29/3. ZVK člen 13, 13/2, 28, 28/2, 28/2-2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prirejanje nagradnih iger - dobri poslovnimi običaji - začasna prepoved dejanja nelojalne konkurence
Tožnik je po opravljenem inšpekcijskem pregledu dobil na vpogled zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 15. 5. 2013, v njem pa so bila navedena vsa odločilna dejstva, ki so bila podlaga za izpodbijano odločbo, zato tudi ne more utemeljeno ugovarjati, da mu ni bilo omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
Prvostopni organ je pravilno razlagal 2. alineo drugega odstavka 28. člena ZVK, ki po spremembi Zakona o prekrških ni bila ustrezno prilagojena tako, da bi izenačila ovadbo iz besedila 2. alinee drugega odstavka 28. člena ZVK z uvedbo postopka o prekrških oziroma z odločbo o prekršku, in jo tudi pravilno uporabil v smislu presoje o podanosti procesnih predpostavk za izpodbijano odločbo.
Prvostopni organ je navedel relevantna dejstva, ki kažejo na to, da je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno. Tožnik je podjetje, dejanje, ki ga je storil je prirejanje nagradnih iger, storil ga je pri nastopanju na trgu, torej pri prodaji blaga na trgu.
Izpolnjeni so pogoji za izrek začasne prepovedi dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje nelojalne konkurence, ob izpolnitvi procesnih predpostavk iz 28. člena ZVK. Ugotavljanje zakonskih elementov nelojalnosti ni stvar upravnega odločanja. V odločbi, s katero organ začasno prepove določeno ravnanje, je dolžan le oceniti, da gre za tako ravnanje, ki ima znake nelojalne konkurence.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - uporaba zaščitenega patenta
ZVK v določbi 28. člena zahteva ravnanje inšpekcijskega organa v primeru vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence pod pogoji iz 13. člena tega zakona, zato je s tako izkazanim zakonskim dejanskim stanjem in ugotovitvijo, da se s prodajo spornih gozdarskih vitlov utegne ustvariti zmeda na trgu, podan razlog za izdajo izpodbijane odločbe.
Besedilo druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoja zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - znamka Evropske skupnosti - neupravičena uporaba znamke - začasna prepoved nelojalne konkurence
Besedilo zakonske določbe druge alinee drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadbe zaradi tega dejanja. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal, in bistveno je, da je tožba vložena zaradi nelojalne konkurence.
ZVK člen 13, 28/2, 28/2-2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5/2.
nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved dejanja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK za izrečeni ukrep zadošča že vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.
Sklep, s katerim je prvostopenjski organ priznal prizadeti stranki udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku, je sklep procesne narave, s katerim v pravni položaj tožeče stranke ni bilo poseženo.
Besedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
ZPOmK člen 45, 47, 45, 47. EZ člen 20, 23, 48, 20, 23, 48. Uredba o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije člen 21, 7, 17, 18, 21, 7, 17, 18.
nelojalna konkurenca
ZPOmK glede omejevanja trga z oblastnimi ravnanji (splošni in posamični akti ter dejanja) določa subjekte, na katere se nanaša prepoved, prepovedana ravnanja ter posledice. Pri tem pa zakon prepovedana ravnanja definira z generalno klavzulo, saj ne določa vseh znakov nedopustnega oblastnega ravnanja, temveč se pri tem sklicuje na zakon in ustavo. Šele ti torej določajo ali je neko ravnanje dopustno ali pa ni dopustno in torej predstavlja omejitev prostega nastopanja na trgu. EZ nalaga izvajalcu dejavnosti distribucije odgovornost za vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja. Njegovo pooblastilo z upravljanjem in vzdrževanjem omrežja torej izhaja iz zakona. Pri tem pa EZ niti uredba ne omejujeta distributerja glede načina izvedbe del. Po presoji sodišča tako lahko navedena dela opravi sam ali po drugem izvajalcu (v tem primeru pa je dolžan upoštevati predpise o javnih naročilih). Prav tako EZ daje izvajalcu distribucijske dejavnosti pooblastilo, da daje soglasja v postopkih izdaje dovoljen za posege v prostor. Glede na, da je tožena stranka v soglasju k rekonstrukciji ceste v zvezi s prestavitvijo energetskega omrežja le to pogojevala z obveznostjo investitorja, da njej kot upravljalcu omrežja odda navedena dela, z vidika tožeče stranke navedeni akt po mnenju sodišča ne predstavlja prepovedanega ravnanja v smislu 45. člena ZPOmK. Tožnica namreč ni bila investitor spornega posega (torej se pogoji soglasja niso nanašali nanjo), prav tako v tem primeru ne gre za situacijo, ko bi tožena stranka oddajala sporna dela in bi pri tem omejevala svobodno nastopanje na trgu. V obravnavanem primeru je tožena stranka sama izvedla dela na distribucijskem omrežju, za takšno ravnanje pa je imela pooblastilo v zakonu, pri tem pa tudi prizadeta stranka pogojev soglasja ni izpodbijala. Glede na takšno dejansko stanje zato po presoji sodišča v ravnanju tožene stranke niso izkazani pogoji iz 2. odst. 45. člena ZPOmK glede omejevanja prostega nastopanja na trgu.
V primerih, ko sodišče presoja zakonitost in pravilnost dokazne ocene upravnega organa v zvezi z inšpekcijskim ukrepom začasne prepovedi uporabe embalaže za trženje zaradi dejanja nelojalne konkurence iz določila 5. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK, sodišče lahko uporabi princip izvedbe dokazne ocene, ki je uveljavljen v upravno-sodni praksi v zvezi z uporabo določila 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL. V obeh primerih določil je zavarovan interes potrošnikov, v obeh primerih je merilo dokaznega standarda možnost nastanka zmote oziroma zmede med potrošniki in v obeh primerih gre za ugotavljanje podobnosti, le da pristojni organ v prvem primeru ugotavlja podobnost vseh označb ali podatkov blaga, v drugem primeru pa le podobnost znakov, ki so predmet zavarovanja. Omenjeni princip dokazne ocene zahteva, da mora dokazna ocena upravnega organa temeljiti na presoji celostne podobe označb oziroma podatkov blaga. Celostno podobo sestavljajo vizualni vidik (zunanja podoba, barvna vsebina, grafično oblikovanje), zvočni oziroma fonetičen vidik in pomenski vidik označb oziroma podatkov o blagu. V celostni podobi je potrebno ugotavljati tudi morebiten obstoj prevladujočih oziroma bistveno razlikovalnih elementov v označbi blaga in stopnjo primerljivosti vrst obeh proizvodov, kar tudi vpliva na stopnjo možnosti zamenjave. Standard dokazovanja zmede glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga pa je nizek, saj je dovolj, če upravni organ dokaže možnost nastanka škode in ni treba, da dokaže, da bo škoda tudi dejansko nastala. Ukrepi tržnega inšpektorja po določilu 5. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK so torej upravičeni, če upravni organ preprečuje dovolj zaznavne možnosti, da bi prišlo do zmede med potrošniki na trgu. Ker gre v obravnavanem primeru za dve pijači iz iste vrste proizvodov, ki se navadno prodajata na istih prodajnih mestih, je dokazna ocena tožene stranke o dejanju nelojalne konkurence v konkretnem primeru pravilna in zakonita.