Postavljeni zahtevek je v zvezi s prvotnim zahtevkom in izvira iz istega zatrjevanega dogajanja med pravdnima strankama in temelji na istih dokaznih predlogih, zato je pritožbeno sodišče mnenja, da bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo moral tožnik vlagati novo tožbo.
To, da tožnica nima namena odpraviti napake, bi sicer bilo pravno lahko odločilno (po 106. členu OZ, na katerega se pritožnica sklicuje, lahko namreč upnik odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, "če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil"). Vendar pa bi toženka za možnost uspeha s svojo pritožbo v njej morala tudi natančno pokazati, da je to zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje (v kateri vlogi; na katerem naroku), pa da je bila glede tega preslišana.
OZ člen 168, 168/1, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/1.
odškodnina za materialno škodo - presoja višine odškodnine za nematerialno škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija - odločanje o stroških po načelu uspeha
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo.
Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.
Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091229
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 286b.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - pravica do izjave - izvedensko mnenje - takojšnje grajanje procesne kršitve - nevarnost za življenje in zdravje
Pritožba ima sicer prav, da sámo dejstvo diagnosticirane duševne motnje, pomanjkanja uvida in opuščanja terapije samo po sebi še ne zadošča za sklep o hudem ogrožanju zdravja v smislu 39. člena ZDZdr. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo tudi druge okoliščine: o nepovratnih strukturnih spremembah v možganih, toksičnem dogajanju v možganih, ki pušča posledice predvsem na kognitivnih sposobnostih, kronifikaciji bolezni in posledični hudi invalidnosti, s katerimi se pritožba konkretizirano sploh ne sooči. Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 7, 7/1.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetnika - stroški postopka - vrednost spora - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - materialno sosporništvo - zastopanje več oseb - odgovor na tožbo
Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade.
Zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Prvi odstavek 7. člena OT predvideva povišanje vrednosti storitve le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 49.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - potni stroški - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - denarni zahtevek
Ker je upravitelj skladno z ZFPPIPP prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, je po jasni določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tožnica izgubila izločitveno pravico. Uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, pomeni uveljavljanje izločitvene pravice. Ker je tožničina izločitvena pravica s prodajo v stečajnem postopku prenehala, bi bilo sicer bolj prav tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči.
Iz splošne določbe prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP (načelo koncentracije) izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka. To pomeni, da bi tožnica morala svojo denarno terjatev (ne glede na podlago) najprej prijaviti v stečaju zapuščine. To velja tako za denarno terjatev iz naslova vlaganj kot tudi za nadomestno denarno terjatev izločitvenega upnika po prodaji premoženja v stečajnem postopku. Šele prijava terjatve v stečajnem postopku bi omogočala preizkus terjatve po stečajnem upravitelju in drugih upnikih.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 384/6, 399, 399/4, 399/4-6, 401, 405, 405/5. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - negativna dejstva - negativa non sunt probanda - nedopustne pritožbene novote - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Sodišče prve stopnje je glede dolžnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo, navedlo, da je, ker se dolžnik ni opredelil do upraviteljičinega ugovora, štelo, da dolžnik upraviteljičine trditve priznava. Oprlo se je na drugi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana in ki naj bi se uporabil skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je le navidez v nasprotju z določbo, da se sicer narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko izvede v primeru dolžnikove neudeležbe, vendar po petem odstavku 405. člena ZFPPIPP izrecno na podlagi izida dokazovanja. Kar je upraviteljica očitala dolžniku, so bile opustitve, t. i. negativna dejstva, ki jih ni mogoče neposredno dokazovati (v nasprotju z zatrjevanjem neobstoja dejstva je pri zatrjevanju obstoja dejstva po pravkar navedeni določbi ZFPPIPP dejstvo treba dokazovati kljub njegovi neprerekanosti - vendar pa to ni primer, ki bi bil zdaj pod presojo).
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skrbnost dobrega gospodarja - kasko zavarovanje vozila - protispisnost - podzavarovanje - dokazno breme
Ne glede na to, da je za zavarovalnico določena višja stopnja skrbnosti kot za zavarovalca, je od njega vseeno mogoče pričakovati (vsaj to), da preveri pravilnost podatkov v zvezi s predmetom zavarovanja.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon - vabilo na glavno obravnavo - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nepristop na glavno obravnavo - domneva umika predloga za pregon - status oškodovanca - pravice leasingojemalca
Pojem oškodovanca v kazenskem postopku temelji na obstoju vzročne zveze med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove osebne ali premoženjske pravice.
Pojem premoženjske pravice je širši od pojma lastninske pravice in zajema vsako pravico, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost oziroma katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Sem je mogoče uvrstiti tudi (stvarne in obligacijske) pravice na tuji stvari. To pomeni, da oškodovanec pri kaznivem dejanju zatajitve ni nujno samo lastnik stvari, čeprav bo v praksi praviloma tako, pač pa je lahko tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem zatajeni stvari, na podlagi zakonitega pravnega naslova, kakšno drugo premoženjsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091354
URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 7, 139, 142, 142/4, 212. ZPPreb-1 člen 5.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejansko bivališče - prijavljeno prebivališče - pravica do enakega varstva pravic strank - pravica do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do informacije - trditveno in dokazno breme - načelo pravne države
Vročanje s fikcijo se v skladu z določbo 139. člena ZPP lahko opravi le na naslovu dejanskega bivališča. Trditveno in dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena na naslovu dejanskega bivališča, sta na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsaka razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pomeni poseg v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS. US RS je v zadevi U-I-279/08-0 poudarilo, da je ena od osrednjih razsežnosti človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pravica stranke do kontradiktornega postopka oziroma do izjavljanja v postopku. Bistveni predpogoj za njeno učinkovito izvrševanje je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, namenjen vzpostavitvi stika sodišča s stranko in s tem udejanjenju strankine pravice do obveščenosti, pa je vročanje. Ugotovilo je tudi, da je vročitev pisanja na naslovu formalno prijavljenega bivališča, čeprav stranka tam dejansko ne prebiva, v neskladju z 22. členom Ustave. Pravilnost vročitve je torej ustavna kategorija in kot taka dolžniku zagotavlja enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Šele, če je bilo spoštovano enako varstvo pravic vseh strank, lahko govorimo o pravni državi.
določitev preživnine - višina preživnine za otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - starševski dodatek - otroški dodatek - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Starševski dodatek se ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev. Namenjen je kritju stroškov v prvem letu otrokovega življenja. Do njega pa je upravičen starš, ki ne prejema nadomestila plače.
Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov.
Čeprav so materini dohodki nižji (njen kredit ni namenjen reševanju stanovanjskega problema, zato se ga pri določitvi višine preživnine ne upošteva), je glede na dejstvo, da je breme varstva in vzgoje pretežno na očetu, primerno, da starša nosita vsak (približno) polovico preživninskega bremena.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve - ugovor upnika - odločitev o ugovoru
Pritožnik utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovem ugovoru. To, da je sodišče prve stopnje obvestilo upravitelja o neutemeljenosti ugovora, ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu in obrazložiti zavrnitve ugovora. S sklepom o razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
Pritožnik upravičeno izpostavlja, da se zakonski določbi četrtega odstavka 86. člena KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in z novelo KZ-1B uveljavljenega osmega odstavka 86. člena KZ-1 bistveno razlikujeta, predvsem tako, da terjata dolžno presojo uporabe milejšega zakona.
V obravnavani zadevi je bila obsojencu izrečena kazen zapora enega leta in šestih mesecev, kar bi po noveli KZ-1B pomenilo 1095 ur dela v splošno korist, če bi bilo obsojenčevemu predlogu ugodeno. Po KZ-1 pa bi obsojenec, v kolikor bi bilo njegovemu predlogu ugodeno, lahko opravil največ 480 ur dela v splošno korist. Glede na navedeno gre ugotoviti, da v takšnem primeru KZ-1B, ki je veljal v času odločanja o predlogu, za obsojenko ni milejši, zato bi moralo sodišče, v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, pri odločanju o obsojenčevem predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabiti KZ-1, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
izvršljiva sodna poravnava - pogojno izvršljiva obveznost - prenehanje obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - vinkulacija zavarovalne police - soglasje z neposredno izvršljivostjo - stroški - akcesornost pogodbene kazni - pripadki
Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - določljivost obveznosti - posojilna pogodba na odpoklic - odstop od kreditne pogodbe
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.
V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.
DZ člen 83. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/5, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 330/3, 342, 342/5.
izločitvena pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - seznam preizkušenih terjatev - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje izločitvene pravice
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).